<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=87004"><dc:title>Program razvijanja veščin pisanja pri drugojezičnih oziroma socialno-kulturno drugačnih učencih</dc:title><dc:creator>Slapšak,	Mirjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>jezik</dc:subject><dc:description>V osnovnih šolah se srečujemo s problematiko šolanja drugojezičnih oziroma socialno-kulturno drugačnih učencev, saj je poznavanje slovenskega jezika ključnega pomena za njihovo uspešno integracijo v okolje in za učno uspešnost. Učenci zaradi nerazumevanja slovenskega jezika v šoli teže pokažejo ter pridobivajo znanje. Otroci priseljenci uporabljajo v komunikaciji z vrstniki socialni jezik, medtem ko morajo pri pouku znati uporabljati učni jezik, ki je abstrakten in zahteva zapleteno sestavo povedi. Zaradi težav z razumevanjem drugega jezika imajo ti učenci težave pri vseh štirih sporazumevalnih dejavnostih (pri poslušanju, govorjenju, branju in pisanju), ki so ključne za razvoj pismenosti.
V raziskavo smo vključili pet učencev, ki so se razlikovali v starosti, v času bivanja v Sloveniji, prihajali so iz različnih držav (Albanija, Bosna in Hercegovina, Kosovo) in zato so se med njimi pokazale razlike v razumevanju slovenskega jezika. Na osnovi diagnostične ocene pisanja, ki je vsebovala ključne elemente, ki vplivajo na razvoj veščin pisanja, smo za vsakega učenca sestavili kratkotrajni in individualiziran program. Ugotovili smo, da je imel ta program minimalen učinek na razvoj dosežkov pri pisanju v drugem jeziku učencev. Razlog je bil predvsem v prevelikem številu zastavljenih ciljev in v tem, da učenci prihajajo v stik s svojim drugim jezikom (slovenščino) le v šoli, medtem ko doma govorijo v njihovem prvem jeziku. Za ustrezno se je izkazalo, da smo vsak program dela prilagodili potrebam vsakega učenca. Vsi učenci so bili za delo motivirani in so ob zaključku sami izrazili željo, da bi se še večkrat učili na zabaven način. Za uspešno se je izkazala uporaba slikovnega materiala in sprotno preverjanje napredka učencev. Ob zaključku programa so se pokazale določene skupne značilnosti otrok. Učenci imajo težave pri razumevanju slovenskega jezika na področju poslušanja, govorjenja, branja in pisanja. Težave imajo z ločevanjem pogovornega in knjižnega jezika. Učenci se zavedajo svojih težav pri pisanju v slovenščini, vendar so se kljub temu pripravljeni tega učiti, a na zanimiv način.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-12 02:32:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>87004</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
