<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86819"><dc:title>Mladostnikovo doživljanje sebe in bivanja v vzgojnem zavodu</dc:title><dc:creator>Mašič,	Tadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobolt,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mladostništvo</dc:subject><dc:description>Diplomsko delo obravnava doživljanje otrok in mladostnikov s čustvenimi in vedenjskimi težavami, ki so bili zaradi različnih ogrožajočih dejavnikov nameščeni v vzgojni zavod. Zanimalo me je, kako mladostniki doživljajo sebe in bivanje v vzgojnem zavodu ter kako se spoprijemajo s svojo življenjsko situacijo. 
V teoretičnem delu je predstavljeno obdobje mladostništva, ki je eno najbolj viharnih in kriznih obdobij v razvoju posameznika. V tem obdobju se mladostniki soočajo z novimi izzivi, se učijo prevzemati različne vloge, pripravljajo se na prehod v samostojno in odraslo življenje. Nekateri se uspešno spopadajo in razvijajo, na druge vplivajo številni dejavniki iz ožjega ter širšega okolja, ki jih v razvoju omejujejo in zavirajo. 
Predstavljene so različne klasifikacije in značilnosti mladih, kar nam služi kot usmeritev pri razumevanju spektra raznolikih vedenjskih in čustvenih značilnosti mladih, ki jih usmerjamo kot mlade z vedenjskimi ter čustvenimi težavami. Le-te nam pomagajo vzpostaviti most med diagnostiko, triažo, potekom vzgoje in psihosocialne pomoči, ki mora biti interdisciplinarna in zajemati vsa življenjska področja.
Predstavljeni so dejavniki v posameznikovem razvoju, med katerimi je najpomembnejši dejavnik družina, ki je otrokova osnovna celica življenja. Poleg družine na razvoj čustvenih in vedenjskih težav vplivajo tudi osebnostne značilnosti, vrstniki ter širša družba. 
V empiričnem delu smo s kvalitativno raziskavo na podlagi samoocen izbranih mladih pridobili podatke o njihovem doživljanju sebe in bivanja v vzgojnem zavodu. Izvedeni so bili štirje intervjuji z različno starimi mladostniki iz vzgojnega zavoda, ki so podali svoj pogled na življenjsko situacijo. Pomembno je, da k obravnavi otrok in mladostnikov v vzgojnih zavodih aktivno vključimo tudi njih same. Raziskava je zajemala vsa področja njihovega življenja od otroštva do zdaj. Podatke intervjujev smo dopolnili s podatki iz osebne mape. 
Ugotavljamo, da je oddaja v vzgojni zavod mladostnikom predstavljala pomembno prelomnico v življenju. Njihovo doživljanje je bilo burno. V začetku so se s situacijo težko spoprijemali, a kasneje spoznali, da je namestitev zanje pomenila tudi začetek novega in boljšega življenja. V zavodu jim je bilo omogočeno varno in stabilno okolje, kjer so lahko ponovno uredili svoje življenje, pridobili socialne veščine, izboljšali vedenje in strategije spoprijemanja v kriznih situacijah. Kot negativne vidike zavoda so navajali lego na podeželju, prepovedano uporabo mobilnih telefonov in preveč učnih ur. 
Bivanje v vzgojnem zavodu jim je dalo dobro popotnico za naprej. Kako se bodo soočali z izzivi življenja v prihodnje, pa je odvisno tudi od podpore in stabilnosti, ki jo bodo imeli v sebi in okolju. 
Ugotovljeno je bilo, da nam lahko samoprezentacije oziroma samoocene otrok pomembno pomagajo pri razumevanju njihove doživljajske plati. Brez čustvenih elementov ostaja vzgojno načrtovanje in obravnavanje mladostnika površno.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-08 02:25:30</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86819</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
