<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86816"><dc:title>Digitalne zgodbe pri likovni umetnosti v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Novak Trobentar,	Petra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tomšič Čerkez,	Beatriz Gabriela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Nančovska Šerbec,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>Nazornost</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu opisujem uporabo metode digitalnega pripovedovanja zgodb pri pouku likovne umetnosti. Digitalna zgodba, ki je postavljena v kontekst poučevanja, je posebna oblika večpredstavnega gradiva, v katerem so prepleteni statična in dinamična slika, napisano in izgovorjeno besedilo. V teoretičnem delu omenjam motivacijo pri pouku likovne umetnosti. Pojasnjujem učenje s kognitivno teorijo multimedijskega učenja in opisujem stanje pri uporabi informacijske tehnologije v slovenskem merilu. Opisujem, kako izdelati digitalno zgodbo, ki je nazorna in ilustrira likovne pojme ter postopke pri pouku likovne umetnosti.

V empiričnem delu opisujem raziskavo, ki sem jo izvedla med poukom likovne umetnosti na treh osnovnih šolah. V sedmem razredu sem obravnavala likovni problem kompozicije v likovnem delu, v osmem razredu pa likovni problem količinskega barvnega nasprotja. Med učenci dveh sedmih in dveh osmih razredov, ki so sestavljali eksperimentalno skupino, sem uporabila učno metodo digitalnega pripovedovanja zgodbe. Med učenci drugih dveh sedmih in dveh osmih razredov,  torej v kontrolni skupini, pa sem iste likovne vsebine izpeljala s klasično metodo poučevanja. 

Učenci sedmih in osmih razredov, ki so bili vključeni v raziskavo, so izdelali likovni izdelek, naslednji teden pa reševali pisni preizkus znanja. Iz rezultatov sem razbrala, ali so učenci z učiteljevo uporabo učne metode digitalnega pripovedovanja osvojili višje taksonomske ravni znanja, ki se nanašajo na likovne pojme v primerjavi z učenci, ki so bili deležni učiteljeve klasične uporabe učne metode razlage. 

Trije učitelji likovne umetnosti so po končanih likovnih nalogah ugotavljali, kako so učenci osvojeno znanje likovnih pojmov uporabili na svojih likovnih izdelkih. Ocenili so jih po kriterijih vrednotenja, ki so izhajali iz razumevanja likovnih pojmov na učenčevih likovnih izdelkih. Zatem so učenci iz eksperimentalne skupine izpolnili anketni vprašalnik, v katerem so izrazili svoje mnenje o učiteljevi uporabi učne metode digitalnega pripovedovanja zgodb.

Na koncu predstavim svoje lastne primere dobre prakse uporabe informacijske tehnologije pri pouku likovne umetnosti.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-08 02:25:23</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>86816</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
