<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86811"><dc:title>Plosko stopalo in odrivna noga</dc:title><dc:creator>Winder Pantner,	Klavdija	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Štemberger Vučko,	Vesna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Krpač,	Franc	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>ploskost stopal</dc:subject><dc:subject>odrivna noga</dc:subject><dc:subject>Clarkov kot</dc:subject><dc:subject>Čižinova metoda</dc:subject><dc:subject>nizek start</dc:subject><dc:subject>visoki start</dc:subject><dc:subject>študentke</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Cilj moje diplomske naloge je ugotoviti povezanost odrivne noge in ploskega stopala. V vzorec smo zajeli 42 študentk in študentov oddelka razrednega pouka Pedagoške fakultete Ljubljana v šolskem letu 2014/15.
Za ugotavljanje ploskosti stopal, smo uporabili metodo Clarkovega kota in Čižinovo metodo. Za določanje odrivne noge pa nizek in visoki start.
Podatke smo vnesli v Excel in jih nato obdelali s pomočjo programa SPSS.
Izračunali smo  osnovno statistiko: minimalne in maksimalne standardne odklone, povprečne vrednosti, relativne frekvence ter frekvence.
Za ugotavljanje razlik med  levim ter desnim stopalom smo uporabili t-test. Povezanost ploskosti in odrivne noge smo testirali s hi 2 testom.
Hipoteze smo sprejemali s 5% tveganjem.
Po obdelavi vseh spremenljivk nismo potrdili razlik v ploskosti med levim in desnim stopalom. Prav tako nismo potrdili povezanosti med odrivno nogo in ploskostjo stopal.</dc:description><dc:publisher>[K. Winder Pantner]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-11-08 02:25:14</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86811</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>