<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86783"><dc:title>Razvijanje bralnih in pisnih zmožnosti pri četrtošolcih</dc:title><dc:creator>Turičnik,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Blažić,	Milena Mileva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jerman,	Janez	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje</dc:subject><dc:description>Temeljni cilj pouka slovenščine je razvijanje sporazumevalne zmožnosti kot zmožnosti sprejemanja in tvorjenja raznovrstnih besedil. Učni načrt za slovenščino posebno pozornost namenja poučevanju branja in pisanja, pri čemer cilj poučevanja ni zgolj obvladovanje tekočega branja in pisanja, temveč tudi raba pisnega jezika za sporazumevanje, razmišljanje, ustvarjanje, učenje in razvedrilo. Cilj je torej vsem otrokom omogočiti, da dosežejo višjo raven tako imenovane kritične pismenosti. Ena od poti za dosego tega cilja je urjenje učencev v poznavanju in uporabi različnih strategij tako v procesu branja kot tudi v procesu pisanja, in sicer z namenom, da bi te strategije čim bolj ozavestili in jih pri branju oziroma pisanju tudi čim bolj učinkovito uporabljali.
V magistrskem delu je preučevan razvoj bralnih in pisnih zmožnosti pri učencih četrtega razreda, pri čemer je osrednji namen dela ugotoviti, kako razvijanje bralnih in pisnih zmožnosti vpliva na strategije branja in pisanja. Medtem ko je bila bralna pismenost tako v tujini kot pri nas že večkrat predmet raziskav, je raziskava pisnega procesa ena izmed prvih tovrstnih raziskav v našem prostoru.
V prvem delu predstavljamo teoretična spoznanja in izsledke raziskav o branju in pisanju. 
V empiričnem delu predstavljamo rezultate kvantitativne raziskave, v katero sta bili zajeti kontrolna in eksperimentalna skupina (obe skupini so tvorili učenci četrtega razreda). Kontrolna skupina je bila izpostavljena običajnemu učnemu procesu, učenci eksperimentalne skupine pa so bili ob spoznavanju in uporabi bralnih in pisnih strategij en mesec izpostavljeni intenzivnemu razvijanju bralnih in pisnih zmožnosti. Za pridobitev podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, in sicer standardiziran vprašalnik o bralnih učnih strategijah, kateremu smo sami sestavili zrcalni vprašalnik o pisnih strategijah. Učenci eksperimentalne in kontrolne skupine so vprašalnika reševali dvakrat (na začetku in ob koncu raziskave). 
Rezultati so potrdili postavljene hipoteze in pokazali, da so se strategije branja in pisanja v povprečju bolj izboljšale tistim učencem, ki so bili izpostavljeni dodatnemu razvijanju bralnih oziroma pisnih zmožnosti, kot tistim učencem, ki dodatnemu razvijanju niso bili izpostavljeni, in prav tako podprli hipotezo, da je izboljšanje bralnih strategij pozitivno povezano z izboljšanjem pisnih strategij ter obratno. Prav tako so rezultati raziskave pokazali, da imajo deklice v povprečju bolj razvite tako bralne kot tudi pisne strategije.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-28 02:29:10</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>86783</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
