<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86758"><dc:title>Učinkovitost učenja prostorske geometrije s 3D računalniškimi programi</dc:title><dc:creator>Roblek,	Manca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Magajna,	Zlatan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>prostorska predstava</dc:subject><dc:description>V  magistrskem delu opredeljujem prostorsko predstavo kot sposobnost premikanja, ustvarjanja in ohranjanja zgrajenih podob. Natančneje obravnavam tri elemente prostorske predstave, in sicer: prostorsko vizualizacijo, prostorske relacije ter miselne rotacije. V osnovni šoli je prostorska predstava posebej pomembna pri obravnavi prostorske geometrij; praviloma si tu učenci pomagajo z raznovrstnimi modeli teles. Računalniški programi za prostorsko geometrijo v osnovno šolo še niso dobro vpeljani. Kot primer tovrstnega načina obravnave je v delu predstavljena Gutierrezova metoda, ki sestoji iz treh korakov: rokovanja s konkretnimi objekti, manipulacije teles na računalniškem zaslonu ter branja in risanja skic na papir. Dokazano je, da računalniški programi za prostorsko geometrijo spodbujajo motivacijo učencev za učenje. Računalniške skice so vedno natančne in zato pripravne za raziskovanje, učenci lahko po različnih poteh dosežejo rešitve problema.
     V okviru magistrskega dela sem tudi raziskala, v kolikšni meri si devetošolci pri reševanju prostorskih problemov znajo pomagati s skico, fizičnim modelom ter računalniškim modelom.  V raziskavi je sodelovalo 23 učencev devetih razredov osnovne šole, razdeljenih v dve skupini. V prvi skupini so imeli učenci pri obravnavi piramid na voljo le fizične modele teles, v drugi skupini pa so imeli poleg fizičnih modelov na voljo tudi računalniške modele v programu SketchUp. Izkazalo se je, da med skupinama v uspešnosti reševanja nalog prostorske geometrije ni bilo statistično pomembne razlike. Prav tako se niso pojavile razlike med spoloma učencev ter skupinama učencev glede na učni uspeh. Pri pouku je bila veliko aktivnejša skupina učencev, ki je uporabljala SketchUp. Ti učenci so bili za delo zelo motivirani, na zastavljena vprašanja so vedno odgovarjali, prav tako so tudi sami zastavili veliko vprašanj. Posebej zanimivo je bilo učencem raziskovati prereze s pomočjo SketchUpa.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-26 03:23:54</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86758</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
