<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86754"><dc:title>Difuzno obremenjevanje hidrosfere s fosforjem in dušikom s kmetijskih površin v Krajinskem parku Goričko</dc:title><dc:creator>Ilić,	Darijo	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Panjan,	Jože	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Zagorc-Končan,	Jana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>disertacije</dc:subject><dc:subject>spojine dušika</dc:subject><dc:subject>spojine fosforja</dc:subject><dc:subject>Krajinski park Goričko</dc:subject><dc:subject>porečje Ledave</dc:subject><dc:subject>porečje Velike Krke</dc:subject><dc:subject>porečje Kobiljskega potoka</dc:subject><dc:subject>ekološka karakterizacija</dc:subject><dc:description>Obravnavan je vpliv razpršenih in točkovnih virov na obremenjevanje hidrosfere s spojinami dušika in fosforja na raziskovalnem območju Krajinskega parka Goričko. Le-to smo razdelili na tri dele: porečja Ledave, Velike Krke in Kobiljskega potoka. Na ta način smo lahko izvedli primerjalno analizo znotraj Krajinskega parka Goričko, med tremi podobmočji. V okviru metodološkega raziskovanja smo
ugotovili, da so v primerjavi strukture rabe zemljišč med temi tremi območji določene razlike. V okviru raziskave smo z monitoringom vodotokov raziskali kemijsko stanje površinskih tekočih voda na območju Krajinskega parka Goričko. Za vsa tri podobmočja so značilne povišane koncentracije dušikovih in fosforjevih spojin v vodi. Prisotnost dušikovih in fosforjevih spojin je posledica
neurejenih gnojničnih jam na živinorejskih obratih, neurejene kanalizacijske infrastrukture in izpiranja
dušikovih in fosforjevih spojin s kmetijskih površin. Signifikanten vir dušikovih spojin je tudi gozd. Izračunano razmerje Ncelotni/Pcelotni je na vzorčevalnih mestih različno in je v mejah od 2 do 12. Z metodo, ki temelji na bilančnem pristopu, smo kot glavni vir dušikovih in fosforjevih spojin določili neposredne izpuste iz živinorejskih obratov v odvodnike. Rezultati metode za ekološko karakterizacijo kažejo še na posredni vpliv reliefa in naklona na hidrosfero. Povprečno breme onesnaženja (kg/ha) je v enem letu večje v podobmočju Kobiljskega potoka, kjer je delež kmetijskih površin v uporabi, namenjenih njivam in vrtovom največji.</dc:description><dc:publisher>[D. Ilić]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-26 03:17:09</dc:date><dc:type>Doktorska disertacija</dc:type><dc:identifier>86754</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
