<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86746"><dc:title>Svet, ki se sliši</dc:title><dc:creator>Brglez,	Lara	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Dekleva,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>slišanje glasov</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo se ukvarja s pojavom slišanja glasov kot posameznikove izkušnje, ki je zanj resnična in je del življenjske zgodbe. Tako pojmovanje slišanja glasov je drugačno od medicinskega pogleda, ki na to izkušnjo gleda kot na enega izmed simptomov duševne bolezni. Ni nujno, da ljudje, ki imajo izkušnjo slišanja glasov, postanejo uporabniki psihiatričnih storitev, saj je to v veliki meri odvisno od tega, ali so njihovi glasovi podporni ali težavni glasovi. Težavni glasovi zahtevajo spoprijemalne strategije in učenje tega, kako živeti z njimi ter kako spremeniti odnos z glasovi in s tem pot okrevanja. 
Glasovi velikokrat predstavljajo del posameznikove življenjske zgodbe, ki jo je potrebno postaviti pod drobnogled, se soočiti in naučiti živeti z njo. Vendar se lahko brez aktivne vloge reflektivnega slišalca težavni glasovi res razumejo zgolj kot simptom duševne bolezni, ki jo je potrebno psihiatrično obravnavati. 
V empiričnem delu analiziram slišanje glasov šestih slišalcev v kontekstu njihovih življenjskih zgodb. Uporabila sem kvalitativno metodolgijo – podatke sem zbirala s polstrukturiranimi intervjuji in analizirala s pomočjo večstopenjskega kodiranja. 
Ugotovitve integrirajo teoretični del z empiričnim in poudarijo pomen medosebnih odnosov z izkušnjo slišanja glasov.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-25 02:37:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86746</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
