Izobraževanje nadarjenih učencev z vidika sodobnih didaktičnih teorijPangrčič, Polonca (Avtor) Blažič, Marjan (Mentor) učiteljipoučevanjekurikulumi za nadarjenekurikularni modeliindividualiziran programV nalogi smo proučevali značilnosti institucionalnega izobraževanja nadarjenih učencev. Sestavljena je iz teoretičnega in iz empiričnega dela. V teoretičnem delu smo ob krajšem zgodovinskem pregledu, obravnavali opredelitev in značilnosti nadarjenosti ter talentiranosti. Oba termina smo osvetlili z različnih vsebinskih zornih kotov, ob tem pa prikazali, kako ju v vednostni sistem umeščajo različni znanstveniki in teorije. Sledil je teoretični oris razvoja kurikulumov za nadarjene učence. Dotaknili smo se problematike didaktike in kurikularnih teorij ter tako razjasnili nekatere dileme, ki se pojavljajo ob teh terminih. Nato smo prikazali teoretični pregled nekaterih najbolj prepoznavnih in uporabnih svetovnih kurikularnih modelov za poučevanje nadarjenih učencev v šoli. Ob koncu teoretičnega dela smo podrobneje prikazali stanje na področju razvijanja nadarjenosti v Sloveniji: od zakonodaje do Koncepta za razvijanje nadarjenosti in talentiranosti, ki temelji, kot smo ugotovili, na zastareli definiciji nadarjenosti. Izpostavili smo tudi nekaj didaktičnih strategij in jih osvetlili s paradigmatskega vidika. Te strategije učitelji lahko uporabljajo pri pouku, obenem pa vzpodbujajo kognitivne in psihomotorične procese nadarjenih in talentiranih učencev. V empiričnem delu smo raziskovali obstoječe stanje na področju poučevanja nadarjenih učencev ter stališča učiteljev in koordinatorjev do nadarjenih učencev v naših šolah. Zanimalo nas je, kaj vpliva na odnos učiteljev in koordinatorjev, ki so 'skrbniki' nadarjenih učencev na šolah, do nadarjenih učencev. Raziskali smo, kaj in kako delajo z nadarjenimi učenci na slovenskih šolah ter kaj vse vpliva na to. Poglobili smo se v odnos učiteljev do lastne usposobljenosti za delo z nadarjenimi učenci in ali se na tem področju tudi dodatno strokovno izobražujejo. Intervjuvali smo tudi identificirane nadarjene učence šole, kjer smo z akcijsko raziskavo uvajali novost – participatorni individualiziran program za nadarjenega učenca. Podatke smo pridobili s kombinacijo kvantitativnega in akcijskega raziskovanja. Izvedli smo raziskavo, kjer je v anketi sodelovalo 207 učiteljev iz 49 slovenskih osnovnih šol. Podatke smo obdelali z deskriptivno in multivariatno metodo. Izvedli smo dva časovno ločena intervjuja, med katerima sta minili dve leti. V prvem je sodelovalo 35 učencev, v drugem pa 34. Pri drugem intervjuju je sodelovalo 20 istih učencev kot pri prvem, kar je 60 % celotnega vzorca. Z raziskavo smo na podlagi oblikovanih kriterijev proučevali edukacijo nadarjene populacije v šolah ter ugotavljali morebitne razlike glede na različne kriterije. Zanimala nas je tudi latentna struktura odnosa koordinatorjev in učiteljev do nadarjenih. Prav tako nas je zanimalo, ali uporaba različnih oblik, metod ali strategij ter dodatnega strokovnega izobraževanja korelira s samooceno usposobljenosti učiteljev za delo z nadarjenimi. Ugotavljali smo tudi razlike v zadovoljstvu z obstoječim sistemom skrbi za nadarjene učence med učitelji in koordinatorji. V akcijskem delu raziskave smo analizirali odnos učencev do individualiziranega programa, ob tem pa ugotavljali, ali se bo stanje po vpeljavi novih programov izboljšalo. Izvedli smo prvo raziskavo stanja in odnosa do nadarjenih učencev na slovenskih šolah, od vpeljave Koncepta Odkrivanje in delo z nadarjenimi učenci v devetletni OŠ, leta 1999. Nekatere ugotovitve lahko posplošimo na celotno populacijo. Na podlagi dobljenih rezultatov in spoznanj smo opozorili na 'podhranjenost' nadarjenih učencev in učiteljev v šolah ter nakazali smernice za izboljšanje obstoječe prakse. Z vpeljavo participatornega individualiziranega načrta, ki smo ga zasnovali vzporedno z razvojem doktorske naloge, smo dokazali, da je ta izboljšava v prakso vnesla izredno pozitivne učinke in kar je najpomembnejše – nadarjenim učencem je dala novo motivacijo in usmeritev za lasten razvoj in napredek.[P. Pangrčič]20162016-10-22 06:05:16Doktorska disertacija86595sl