Specifični programi za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev v osnovne šole v SlovenijiSinjur, Andreja (Avtor) Krajnčan, Mitja (Mentor) priseljenski učenci prve generacijevečkulturno izobraževanjemedkulturno izobraževanjemodel vključevanjaSlovenija se je po osamosvojitvi leta 1991 soočila z nekaterimi novimi oblikami priseljevanja, z vstopom v Evropsko unijo leta 2004 pa je postala še zanimivejša za različne skupine priseljencev in njihovih otrok. Pristojne institucije so se z njihovim vključevanjem začele intenzivneje ukvarjati šele v zadnjem desetletju. Slovenija jim mora kot podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah namreč zagotoviti osnovno šolanje, saj imajo pravico do vključevanja pod enakimi pogoji kot otroci slovenskih državljanov. Kljub temu, da ima Slovenija urejeno teoretično podlago na področju vkjučevanja priseljenskih učencev v vzgojno-izobraževalni sistem, pa njihovo dejansko vključevanje izkazuje neskladje med tem, kar ponuja vzgojno-izobraževalni sistem, ter med potrebami priseljenskih učencev. V raziskavi smo se osredotočili na izvajanje specifičnih programov (kompenzacijskih/podpornih/dodatnih/inovativnih oblik pomoči oz. aktivnosti), ki jih osnovne šole v Sloveniji oblikujejo in izvajajo za pomoč pri vključevanju priseljenskih učencev. Osredotočili smo se tudi na dejavnike, ki vplivajo na njihovo oblikovanje in izvajanje (število priseljenskih učencev v šoli, demografsko področje, velikost šole, profil strokovnih delavcev itd.). Sem ne sodijo dodatne ure slovenščine, ki pripadajo priseljenskim učencem prvo in drugo leto po prihodu iz tujine in jih financira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. Preverili smo tudi, kako izvajanje specifičnih programov v osnovnih šolah vpliva na vključevanje priseljenskih učencev v šolski prostor in prostor izven šole ter kaj ti učenci doživljajo v procesu vključevanja. Rezultati naše raziskave kažejo, da aktualno stanje na slovenskih osnovnih šolah, ki izvajajo specifične programe za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev v šolski prostor, ni prav vzpodbudno. Ugotovljeno je bilo, da priseljenski učenci v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu niso deležni ustrezne pozornosti, kar pomeni, da vzgojno-izobraževalni sistem ne izkorišča njihovega celostnega potenciala. Priseljenski učenci se poleg številnih jezikovnih težav srečujejo tudi s težavami na socialnem področju, saj jezik ni le sredstvo komunikacije, temveč tudi sredstvo socialnega vključevanja. Proces socialnega vključevanja je močno povezan s procesom učenja in izobraževanja, cilj socialnega vključevanja pa je prav vključitev priseljencev tako v institucije kot tudi v širšo družbo. Osnovne šole navajajo, da se morajo pri vključevanju priseljenskih učencev večinoma znajti same. V ta namen nekatere osnovne šole (že) ponujajo specifične programe, s katerimi pomagajo pri vključevanju priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem. Strokovni delavci v naši raziskavi so namreč prepričani, da z izvajanjem specifičnih programov prispevajo k lažjemu vključevanju učencev in njihovih staršev v šolo in lokalno skupnost, boljši socializaciji, dvigu samopodobe, večjemu občutku sprejetosti in tako lažji prilagoditvi v novem okolju. Pri vključevanju priseljenskih učencev v slovenski vzgojno-izobraževalni sistem bi bila potrebna aktivna podpora države, s konkretnimi ukrepi in sistemskimi rešitvami ter spodbudami, s katerimi bi pomagali pri vključevanju. Na podlagi teoretičnega in empiričnega dela smo oblikovali model upešnejšega vključevanja priseljenskih učencev v sistem vzgoje in izobraževanja v Sloveniji, v katerem predlagamo nekatere ukrepe in možne rešitve na sistemski ravni, ki bi podprli in pripomogli k učinkovitejšemu ter uspešnejšemu vključevanju. Z modelom želimo doprinesti k celostnemu vpogledu v problematiko vključevanja, saj le-ta pokaže na nujnost sprememb pri vključevanju priseljenskih učencev. Model predstavlja uporabno orientacijsko in organizacijsko vrednost pri izvajanju sprememb na področju vključevanja. Uporaba različnih merskih instrumentov za zbiranje podatkov (anketni vprašalniki in strukturirani intervjuji) nam je ponudila celosten pristop k spoznavanju problematike vključevanja priseljenskih učencev prve generacije v osnovne šole v Sloveniji.[A. Sinjur]20162016-10-22 06:04:56Doktorska disertacija86591sl