<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86590"><dc:title>Zgodnja obravnava otrok z motnjami avtističnega spektra</dc:title><dc:creator>Škrubej Novak,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec-Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pulec Lah,	Suzana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci z motnjami avtističnega spektra</dc:subject><dc:subject>strategije</dc:subject><dc:subject>metode dela</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Motnje avtističnega spektra (v nadaljevanju besedila MAS) so vseživljenjska razvojna motnja, ki se odražajo s težavami na področju socialne interakcije, socialne komunikacije in imaginacije ter fleksibilnosti mišljenja. Zgodnja obravnava, ki vključuje za MAS specifične pristope, je ključnega pomena za otrokov razvoj na vseh področjih in za otrokovo samostojnost.
V pričujočem diplomskem delu predstavljamo program Zgodnje intenzivne obravnave za predšolske otroke z MAS, ki smo ga zasnovali in izvajali v okviru Centra društva za avtizem med leti 2010 in 2012.
Cilj programa Zgodnje intenzivne obravnave za predšolske otroke z MAS je bil opremiti otroka z znanji, strategijami in spretnostmi, ki bi mu omogočile čim bolj samostojno inkluzijo tako v večinski izobraževalni sistem kot tudi v samo okolje, v katerem živi. 
V raziskavo, ki jo podrobneje predstavimo v empiričnem delu diplomske naloge, smo vključili 11 otrok, starih med 2,5 in 6 let. Z otroki smo opravili celostno in diferencialno diagnostiko s specifičnimi diagnostičnimi sredstvi, prilagojenimi za MAS (ADOS, 3Di) ter pedagoško oceno funkcioniranja otroka (PEP-3) in tako merili njegov napredek.
Na podlagi pedagoške ocene smo načrtovali delo z otrokom, pri katerem smo uporabljali specifične pristope, razvite za delo z osebami z MAS (TEACCH, PECS, DIR Floortime). Analiza rezultatov, ki smo jih dobili pri merjenju na 6 področjih, je pokazala, da so otroci, ki so v povprečju obiskovali program Zgodnje intenzivne obravnave za predšolske otroke z motnjami avtističnega spektra 2,5 do 3 mesecev in v tem času imeli 38 do 144 ur obravnav, na vseh šestih ocenjevanih področjih skupno napredovali za povprečno 5,1 mesecev razvojne starosti.
Rezultati raziskave jasno kažejo, da lahko zgodnja intenzivna obravnava, ki je skrbno načrtovana in izvajana s specifičnimi orodji in pristopi, prilagojenimi za MAS, v relativno kratkem času, bistveno izboljša otrokovo funkcioniranje in s tem omogoči lažje doseganje zastavljenih ciljev in inkluzijo na vseh področjih otrokovega življenja.</dc:description><dc:publisher>[M. Škrubej Novak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-22 06:04:51</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86590</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
