<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86565"><dc:title>Analiza energetskih prihrankov v domovih za starejše občane</dc:title><dc:creator>Kunič,	Marko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Košir,	Mitja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pajek,	Luka	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>VKI</dc:subject><dc:subject>razširjen energetski pregled</dc:subject><dc:subject>obnovljivi viri energije</dc:subject><dc:subject>OVE</dc:subject><dc:subject>učinkovita raba energije</dc:subject><dc:subject>URE</dc:subject><dc:subject>energetske izgube</dc:subject><dc:subject>prihranki</dc:subject><dc:subject>pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah</dc:subject><dc:subject>PURES</dc:subject><dc:subject>toplotna prehodnost</dc:subject><dc:description>V nalogi so analizirani energetski prihranki v petih domovih za starejše občane v Sloveniji, ki so bili sanirani v letih 2012 in 2013. Ti so bili na razpisu za celovito energetsko obnovo izbrani na podlagi točkovanja ukrepov iz razširjenega energetskega pregleda, ki jih je za Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v letu 2009 pripravilo podjetjeGGenera- Proplus. Za analizo izbrani domovi imajo enostavnejšo arhitekturno zasnovo in so bili
pripravljeni posredovati podatke o porabi energije za študijske namene. Naloga omogoča podrobnejši vpogled v postopek izdelave in vsebinski obseg razširjenega energetskega pregleda, s poudarkom na uporabljenih metodah za izračun gradbene fizike in avtorski analizi porabe pred sanacijo in po njej. Prihranki za analizo so bili delno povzeti iz EP (s poenostavljeno IJS metodo izračunan učinek ukrepov), kot tudi poustvarjeni s programskim orodjem NovoCAD, ki sicer velja danes zaradi ohlapnejših kriterijev in metode izračuna za zastarelo. Merilo uspešnosti je seveda čim boljše ujemanje izračunanih prihrankov z
dejanskimi. V ta namen sem naredil dva dodatna kontrolna izračuna gradbene fizike z bolj aktualnim programom KI Energija in rezultate primerjal z merjenimi prihranki in s primerjalnim izračunom dokazal, da je z vidika natančnosti izračunov boljša izbira. V zaključku analize je izračunana stopnja uspešnosti napovedanih prihrankov z metodo HI-kvadrat in T-testom. Ujemanje vseh štirih načinov izračuna se je statistično pokazalo zadovoljivo (celo do 91,4 %); kontrolni izračuni žal niso izkazovali ujemanja kontrolnih izračunov z dejanskimi prihranki. Navkljub skladnim kontrolnim rezultatom, izračunanih s programom KI Energija, ti zaradi premajhnega vzorca statistično niso izkazovali ujemanja.</dc:description><dc:publisher>[M. Kunič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-19 03:24:37</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86565</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
