<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86549"><dc:title>Vpliv vzdolžnega padca na tokovne razmere v ribji stezi</dc:title><dc:creator>Oven,	Andraž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Četina,	Matjaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bombač,	Martin	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>HS</dc:subject><dc:subject>ribja steza</dc:subject><dc:subject>PCFLOW2D</dc:subject><dc:subject>k- model turbulence</dc:subject><dc:subject>matematični model</dc:subject><dc:subject>ribja steza z vertikalnimi prekati</dc:subject><dc:subject>ribje migracije</dc:subject><dc:subject>vzdolžni padec</dc:subject><dc:description>V diplomski nalogi je opisan primer matematičnega modeliranja turbulentnega toka v ribji stezi s
programom PCFLOW2D. V zadnjem času se v Sloveniji posveča vedno večja pozornost raziskavam za
izboljšanje vzdolžne povezljivosti vodotokov za doseganje dobrega ekološkega stanja, ki ga zahteva
Vodna direktiva za vse stare in nove ribje steze do leta 2027. Pri tem lahko uporabimo tudi izračune s
hidravličnimi modeli, ki pomagajo pri določevanju tokovne slike, s katero bomo ocenili primernost
ribjih stez za ribje migracije. V prvem delu naloge se najprej predstavi glavne lastnosti najpogostejših
tipov ribjih stez v svetu in našteje njihove dobre in slabe lastnosti, vključno z vprašanjem postavitve na
pregradi. Razložen je pomen uspešnosti ribje steze in možnosti izboljšav našega razumevanja dogajanja
na osnovi zbirke standardiziranih meritev migracij. V drugem delu naloge je obravnavana steza z
vertikalno režo na HE Arto Blanca. Ker je tok izrazito dvodimenzionalen smo za simulacijo toka
uporabili globinsko povprečni model PCFLOW2D z vgrajenim k-ε modelom turbulence. Izračun petih
različnih primerov pretokov in štirih vzdolžnih padcev je pokazal, da je stopnja turbulence v stezi v
največji meri odvisna od spremembe padca. Pri ugotavljanju primernost toka v stezi za ribe se izkaže,
da imajo dovolj nizke vrednosti disipacije turbulentne kinetične energije le primeri z najmanjšim
vzdolžnim padcem 10 cm na prekat ribje steze.</dc:description><dc:publisher>[A. Oven]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-19 03:23:02</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86549</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
