Optične lastnosti skorje svilnatega drenaOražem, Maja (Avtor) Gaberščik, Alenka (Mentor) svilnati drenodbojnostpresevnostV diplomski nalogi z naslovom Optične lastnosti skorje svilnatega drena smo proučevali, kako anatomske in biokemijske lastnosti vplivajo na optične lastnosti skorje svilnatega drena, pri tem pa smo merili tudi fotokemično učinkovitost. Vejice svilnatega drena so bile nabrane na območju parkirišča Biotehnične fakultete v Ljubljani v zimskem času, kjer so fotosintetske sposobnosti znižane na minimum. Laboratorijske raziskave so bile opravljene v času med 11. in 15. januarjem 2016 v prostorih Biotehnične fakultete. Opravili smo meritve odbojnosti in presevnosti skorje s pomočjo spektrometra. S florometrom smo izmerili fotokemično učinkovitost na svetlobi in v temi. Pripravili smo preparate iz skorje in izmerili posamezne dele pod mikroskopom, zanimale so nas predvsem 4 debeline struktur: kutikule, povrhnjice, skorje in floema. Pri biokemijskih analizah smo izmerili količino klorofilov in karotenoidov, antocianov ter UV absorbirajočih snovi. Vse meritve smo opravili na desetih različnih vejicah svilnatega drena. Rezultati naše raziskave so pokazali, da merjene anatomske lastnosti ne razložijo variabilnosti v presevnosti in odbojnosti skorje svilnatega drena, saj so bile vejice še zelo mlade in v razvijanju, poleg tega so bile fotosintetske lastnosti prilagojene na zimski čas. RDA analiza presevnosti nam je pokazala, da nobena spremenljivka značilno ne vpliva na variabilnost presevnih spektrov. Pri odbojnosti pa smo značilne povezave našli. Povezava je največja z rumenim delom spektra, ker je kot med puščicama najmanjši. Povezavo najdemo tudi med Kl b in Kar ter odbojem v NIR, tudi te puščice kažejo bolj ali manj v isto smer. S spektrometrom smo izmerili odbojnost in presevnost v območju valovne dolžine med 280 in 887 nm. Odbojnost in presevnost sta dosegli svoj maksimum v rumenem delu spektra, to je v vidnem delu spektra, pri valovni dolžini 580 nm. Minimum pa je bil prav tako pri odbojnosti in presevnosti enak, pri 680 nm, v rdečem delu spektra. V NIR območju, torej med valovnimi dolžinami 700-887 nm, je odbojnost malo manjša kot presevnost. Vendar pa nad 680 nm tako odbojnost kot presevnost strmo naraščata. Torej zaključimo lahko, da bi za bolj zanesljive zaključke morali raziskati večjo število vzorcev in narediti raziskave v različnih letnih časih.[M. Oražem]20162016-10-18 03:23:47Diplomsko delo/naloga86485sl