<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86471"><dc:title>Analiza namenske rabe zemljišč in izbranih vplivov na razvoj občine po izgradnji avtoceste</dc:title><dc:creator>Sevnšek,	Simon	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>vpliv avtoceste</dc:subject><dc:subject>namenska raba zemljišč</dc:subject><dc:subject>poselitev</dc:subject><dc:subject>hišna številka</dc:subject><dc:subject>izdana gradbena dovoljenja</dc:subject><dc:subject>prebivalstvo</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi smo se ukvarjali z vprašanjem ali ima izgradnja avtocestnega križa v Sloveniji vliv na prostorski razvoj in s tem na spremembe rabe prostora. Pri tem smo se osredotočili na vprašanje, kje je ta vliv največji in kakšen je njegov obseg. S tem namenom smo postavili tudi delovno hipotezo, da se izgradnja avtocestnega sistema kaže v občutnem povečanju stavbnih zemljišč v občinah z avtocestno povezavo na račun kmetijskih in gozdnih zemljišč. V izdelani raziskavi smo uporabili metodološki pristop, ki je bil v veliki meri odvisen od razpoložljivosti in kakovosti podatkov. Hipotezo smo preverjali s prostorskimi analizami sprememb podatkov namenske rabe prostora, hišnih številk, izdanih gradbenih dovoljenj in spremembe števila prebivalstva v časovnem obdobju od leta 2002 do leta 2014. Raziskavo smo opravili na vzorcu šestih slovenskih občin, od katerih imajo tri na svojem območju priključek na avtocesto, tri pa tega priključka nimajo. Na podlagi analize namenske rabe prostora v vseh šestih obravnavanih občinah smo ugotovili občutno (27 %) povečanje načrtovanih stavbnih zemljišč v občinah z avtocestno povezavo v primerjavi z občinami brez nje. Tudi analiza izdanih hišnih številk je dala podobne rezultate, medtem, ko analiza izdanih gradbenih dovoljenj ne kaže nedvoumno na porast gradnje v občinah z avtocestnim priključkom. Na podlagi tako dobljenih rezultatov in njihove interpretacije lahko potrdimo delovno hipotezo za obravnavane občine, za njeno posplošitev na celoten prostor Slovenije pa bi bile potrebne dodatne analize na večjem vzorcu obravnavnih občin.</dc:description><dc:publisher>[S. Sevnšek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-15 03:36:45</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>86471</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
