<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86464"><dc:title>Preučevanje zemljiške razdelitve celkov na izbranih območjih</dc:title><dc:creator>Polak,	Matej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Foški,	Mojca	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>parcelni vzorec celek</dc:subject><dc:subject>franciscejski kataster</dc:subject><dc:subject>franciscejski kataster</dc:subject><dc:subject>zemljiški kataster</dc:subject><dc:subject>posestna struktura</dc:subject><dc:subject>dejanska raba</dc:subject><dc:description>Diplomska naloga predstavlja analizo sprememb parcelnega vzorca celek od prve polovice 19. stoletja do danes. Uporabili smo podatke franciscejskega katastra, zemljiškega katastra, grafičnih enot kmetijskega gospodarstva (GERK) in dejanske rabe prostora. Najprej so predstavljene različne oblike poljskih razdelitev in njihov pomen na podobo krajine ter podroben opis značilnosti celkov. Analiza je
bila izvedena na primeru 30 celkov v treh izbranih območjih Slovenije, kjer je njihova pojavnost še posebej značilna. Zanimalo nas je ali se ohranja prvotna zasnova in kompaktnost posesti v enem kosu, ki zaradi samozadostnosti ni dovoljevala večjih sprememb in delitev kmetij. Večina jih tako ostaja sklenjenih, v nekaj primerih smo opazili, da imajo kmetijska zemljišča tudi izven posesti celka. S
povečanim priseljevanjem ljudi na podeželje se posestna struktura v manjši meri spreminja, pri tem značilen razpršeni poselitveni vzorec ostaja nespremenjen. S primerjavo posestnih listov z GERK-om smo ugotovili, da večina celkov obdeluje izključno zemljišča, ki jih imajo v lasti. Kjer so že v opuščanju, njihova zemljišča najpogosteje obdelujejo sosednji kmetje. Pogledali smo tudi
spreminjanje rab na obravnavanih območjih. Gozd se je povsod razširil, običajno na predele, kjer so bili nekoč pašniki in travniki. Zmanjšale so se tudi površine njiv in ekstenzivnih sadovnjakov. Rezultate smo predstavili grafično in numerično.</dc:description><dc:publisher>[M. Polak]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-15 03:36:20</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86464</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
