<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86427"><dc:title>Razumevanje difuzije in osmoze pri bodočih profesorjih biologije</dc:title><dc:creator>Slanc,	Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>difuzija</dc:subject><dc:description>Difuzija in osmoza sta pomembna koncepta za razumevanje bioloških, kemijskih in fizikalnih procesov ter se pojavljata tako pri pouku v osnovni šoli, kot v vsakdanjem življenju. Z analizo učnih načrtov naravoslovnih predmetov v osnovni šoli smo ugotovili, da sta koncepta difuzije in osmoze posredno ali neposredno prisotna v učnih načrtih od prvega do devetega razreda. Ravno zato je pomembno, da bodoči učitelji dobro razumejo oba pojma, saj s tem omogočajo boljše razumevanje pri učencih.
V magistrski nalogi smo raziskovali razumevanje difuzije in osmoze pri študentih biologije prvih in zaključnih letnikov. Želeli smo ugotoviti, kako lahko z izvedbo različnih dejavnosti vplivamo na njihovo razumevanje. Prikazali smo različne demonstrativne poskuse za difuzijo z dišečo svečko, barvilom, medvedki, agarjem in osmozo s krompirjem, jajcem, animacijo ter plazmolizo, pri katerih so lahko sodelovali tudi študenti.
Bodoči učitelji biologije so izvedli preizkus znanja (test pred poskusi in test po poskusih), vprašalnik ter delovni list. Z zbranimi rezultati smo ugotovili, da se med študenti prvih in zaključnih letnikov pojavljajo razlike v razumevanju procesov difuzije in osmoze. Študentje zaključnih letnikov bolje razumejo procesa kot študentje prvih letnikov. Prav tako smo prišli do zaključka, da lahko s pomočjo izvedenih dejavnosti vplivamo na raven znanja študentov obeh letnikov o procesih difuzije in osmoze. Na testu po poskusih so študentje prvega in zaključnega letnika dosegli višje število točk kot na testu pred poskusi. Rezultate smo preverili tudi ločeno za prve in zaključne letnike. Za oba letnika velja enako – na testu pred poskusi so dosegli nižje število točk kot na testu po poskusih. Potrdimo lahko predvidevanje, ki trdi, da lahko s pomočjo različnih dejavnosti pozitivno vplivamo na raven znanja študentov o procesih difuzije in osmoze. Na znanje pa lahko vpliva tudi drugi sklop predmetov dvopredmetnega študija (kemija/gospodinjstvo). Na testu pred poskusi so se pri obeh letnikih bolje odrezali študentje z vezavo biologija-kemija. Na testu po poskusih so se pri prvih letnikih bolje izkazali študentje z vezavo kemija, pri zaključnih letnikih pa so boljše rezultate dosegli študentje študijske smeri biologija-gospodinjstvo. Preverili smo tudi katere predstavljene dejavnosti so študentom najbolj všeč, in ugotovili, da so študentje prvih letnikov izbrali za najbolj sporočilni poskus za difuzijo vajo z naslovom »Želatinasti medvedki,« pri osmozi pa vajo z naslovom »Jajce.« Zaključni letniki so pri dejavnostih za difuzijo največkrat izbrali vajo z naslovom »Dišeča palčka,« za osmozo pa so prav tako kot prvi letniki izbrali vajo »Jajce.« Poskusi so uporabni v pedagoški praksi, saj jih večina študentov ocenjuje kot nazorne, praktične in enostavne. Za poskuse prav tako ne potrebujemo veliko materiala ali večdnevne predpriprave, učenci pa lahko skoraj vse poskuse pripravijo doma.
V raziskavi je sodelovalo majhno število študentov (22 študentov prvih letnikov in 14 študentov zaključnih letnikov), zato bi bilo smiselno raziskavo opraviti na večjem vzorcu, in ugotoviti, ali bi prišlo do enakih rezultatov. Večina poskusov je bila izvedenih s prikazom, zato bi lahko v prihodnje študentje opravili poskuse empirično.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-14 03:34:27</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86427</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
