Prehranska pismenost osnovnošolcevŠmid, Mateja (Avtor) Kostanjevec, Stojan (Mentor) prehranaVse več je otrok in mladostnikov s slabimi prehranjevalnimi navadami, kar jih uvršča med rizično skupino, izpostavljeno visokemu tveganju za razvoj debelosti ter kroničnih nenalezljivih bolezni. K preprečevanju teh bolezni prispeva tudi ustrezna prehranska pismenost otrok in mladostnikov. Prehranska pismenost je izraz, s katerim označujemo znanja, spretnosti in vedenja posameznika, ki so potrebna za načrtovanje, zagotavljanje, izbiro, pripravo in uživanje hrane za zadovoljitev prehranskih potreb in določitev vnosa hrane. Prehranska pismenost je pomembna za vsakega posameznika, saj omogoča oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad. Prehranska pismenost slovenskih osnovnošolcev še ni bila raziskovana. V magistrskem delu smo oblikovali raziskovalni problem, s katerim smo obravnavali vsebine prehranske pismenosti v predmetniku osnovne šole in prehransko pismenost učencev ob zaključku obveznega osnovnošolskega izobraževanja. V raziskavi je sodelovalo 190 učencev iz različnih slovenskih osnovnih šol. Demografske podatke smo zbrali z anketnim vprašalnikom, s preizkusom znanja pa smo ugotavljali prehransko pismenost. Prehransko pismenost učencev smo ugotavljali s preizkusom znanja, v katerega so bila vključena vprašanja, ki so vsebinsko pokrivala štiri osnovne komponente prehranske pismenosti: načrtovanje prehrane, izbor živil, priprava hrane in prehranjevanje. Ugotovili smo, da so v predmetniku osnovne šole vključeni vsi vsebinski sklopi prehranske pismenosti. V največjem obsegu jih učenci spoznavajo pri obveznem predmetu Gospodinjstvo ter izbirnima predmetoma Načini prehranjevanja in Sodobna priprava hrane. Cilji v učnih načrtih različnih predmetov obravnavajo predvsem teoretična znanja. Glede na trenutni življenjski ritem, slovenski osnovnošolci dosegajo zadovoljivo raven prehranske pismenosti, ki vključuje osnovna teoretična znanja o prehrani in prehranjevanju, usvojijo pa tudi določene veščine, ki so povezane z načrtovanjem prehranjevanja in pripravo hrane. Na osnovi pridobljenih rezultatov lahko trdimo, da se pri posameznih komponentah prehranske pismenosti pojavljajo razlike med fanti in dekleti ter med učno bolj in manj uspešnimi osnovnošolci, tako v njihovem vsebinskem kot v praktičnem znanju. Glede na ugotovitve raziskave predlagamo, da se v osnovnošolskem izobraževanju izvaja kakovostno prehransko izobraževanje, ki bo usmerjeno v usvajanje tako teoretičnega znanja kakor tudi praktičnih veščin, ki jih otroci in mladostniki potrebujejo za oblikovanje zdravih prehranjevalnih navad. Z dodatnimi raziskavami lahko ugotovimo, katere komponente prehranske pismenosti so za slovenske osnovnošolce pomembne in jih je potrebno razvijati ter utrjevati z namenom, da bodo otroci in mladostniki tudi po zaključku osnovnošolskega izobraževanja razvijali in v vsakodnevnem življenju prakticirali zdrav način prehranjevanja.20162016-10-14 03:33:44Magistrsko delo/naloga86416sl