<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86145"><dc:title>Spodbujanje učencev k oblikovanju pozitivnih stališč do okolja pri pouku geografije v 6. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Pecin Završan,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Torkar,	Gregor	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>okoljska vzgoja</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu bo predstavljena akcijska raziskava, s pomočjo katere bomo spoznali, kako lahko pri pouku geografije v 6. razredu osnovne šole spodbujamo pri učencih oblikovanje pozitivnih stališč do okolja s poučevanjem okoljskih vsebin. 
Cilji okoljske vzgoje so usmerjeni k spodbujanju večjega zavedanja učencev o pomenu sonaravnega in trajnostnega razvoja družbe. Zato učne vsebine z okoljsko problematiko omogočajo, da se učenci usposobijo za razumevanje le-te.
Z aktivnim in izkustvenim učenjem oz. problemskim poukom bodo učenci postavljeni v situacije, ki od njih zahtevajo premišljeno in odgovorno ravnanje, zasnovano na kritičnem razmišljanju ter izoblikovanju lastnih kriterijev za odločanje. 
Pri obravnavi določenih učnih vsebin pri pouku geografije v 6. razredu (npr. geografija se predstavi, življenje na celini, podnebne in rastlinske značilnosti Zemlje) bodo te učenci povezali z obravnavo različnih okoljskih problemov v lokalnem okolju in ob ponujanju možnosti za njihovo rešitev, razvijali odgovoren odnos ter pozitivna stališča do okolja. 
V teoretičnem delu naloge bodo predstavljeni cilji okoljske vzgoje in vsebine učnega načrta za geografijo v 6. razredu, kjer so izpostavljene možnosti za okoljsko ozaveščanje oz. za oblikovanje stališč ter vrednot, ki jih lahko učenci ob spoznavanju (lokalnih) okoljskih problemov oblikujejo. Prav tako bodo predstavljeni načini poučevanja okoljskih vsebin.
V empiričnem delu bo predstavljeno raziskovanje lokalnega okolja, ki bo potekalo po korakih, pri čemer bodo rezultati vsakega predhodnega koraka osnova akcije naslednjega koraka. Posamezni akcijski koraki bodo načrtovani kot problemski in izkustveni pouk, preko katerega se bodo učenci tudi vrednostno opredeljevali oz. zavzemali konkretna stališča do okolja.
Med ključnimi pokrajinskimi ekološkimi problemi vzhodnega območja Ljubljane, kjer je šola, lahko izpostavimo prometno problematiko, poškodovanost gozdnih površin, onesnaženost ozračja in naraščanje števila prebivalstva.
Preden smo z učenci začeli izvajati posamezne akcijske korake, smo s pregledom Učnega načrta spoznavanje okolja za 1., 2. in 3. razred, Učnega načrta družba za 4. in 5. razred ter Učnega načrta naravoslovje in tehnika za 4. in 5. razred ugotovili, katere teme oziroma vsebine, ki opredeljujejo okoljsko problematiko, so učenci že spoznali, ter s tem, katere standarde znanja so že dosegli. Pridobljena spoznanja so predstavljala osnovno izhodišče za preizkus znanja, s katerim je ugotovljeno, kakšno je znanje učencev o okoljskih problemih. Sledila je še analiza učnega načrta za pouk geografije v 6. razredu osnovne šole, s katero je ugotovljeno, pri katerih temah oziroma vsebinah lahko izpostavimo okoljsko problematiko. Z akcijskimi koraki, ki smo jih v nadaljevanju z učenci izvedli, so spoznavali vpliv lege in površja domače pokrajine na onesnaženost ozračja v njej, kakšna je kakovost zraka v domači pokrajini ter kako poškodovano je rastje v šolskem parku, kjer se je raziskava izvajala.
V raziskavi je ugotovljeno, da se število ciljev okoljske vzgoje sistematično povečuje. Največ ciljev lahko učenci uresničijo pri predmetu naravoslovje in tehnika. Geografija kot naravoslovni in družboslovni predmet hkrati lahko cilje okoljske vzgoje uresničuje pri večini geografskih vsebin, čeprav so med trinajstimi operativnimi cilji okoljske vzgoje »skriti« le v petih učnih ciljih. 
S preizkusom znanja smo ugotovili, da učenci razumejo vpliv površja na življenjske razmere v pokrajini in tudi vpliv vremenskih situacij na onesnaženost zraka domače pokrajine. Med ključnimi onesnaževalci izpostavljajo emisije iz prometa in industrije v Vevčah ter Zalogu. Za poškodovanost smrek v šolskem parku krivijo človeka, do izboljšanja stanja pa naj bi prišlo z večjim izobraževanjem in okoljskim osveščanjem krajanov.
Empirično raziskovanje je bilo usmerjeno v akcijsko delovanje v domačem kraju. Učenci so spoznavali vpliv lege in površja na onesnaženost zraka v Polju, kakovost zraka v Polju ter okolici in poškodovanost smrek v šolskem parku.
Z večjim spoznanjem okoljske problematike domačega kraja in neposrednim doživljanjem okolja pri terenskem delu smo pri učencih vplivali na oblikovanje pozitivnih stališč do okolja.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-07 02:30:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>86145</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
