Lončena peč kot edini vir ogrevanja enostanovanjske hišeAvbelj, Rok (Avtor) Butala, Vincenc (Mentor) Žarnić, Roko (Komentor) gradbeništvodiplomska nalogaVSŠlončena pečogrevanjeprašni delcifiltrilesenergentizkoristekNaslov diplomskega dela je provokativne narave. Oblikoval sem ga kot odgovor na članek, objavljen 8. julija 2016 v časniku Dnevnik (zadaj v prilogi). Avtorica Marjeta Kralj ga je naslovila "Iz stanovanj bo treba zmetati neustrezne peči, kamine in štedilnike". Omenja problematiko ogljikovih oksidov in drobnih lebdečih prašnih delcev PM10 in PM2,5. Tako v uvodnih poglavjih predstavim pečarsko panogo na slovenskem. Začetki segajo vsaj do Emonske vile in njenega hipokavstnega ogrevanja, ki je danes lepo viden v ljubljanskem arheološkem parku. Nadaljujem z opisom možnih izvedb manjših kurilnih naprav in njihovo kombinacijo (npr. dodatna lončena peč nadstropje višje). Izkoristki lončene peči so nad 75 %, ko pa ji vgradimo toplovodni izmenjevalec, se le te močno povečajo. Naredil sem enostaven primer potrebne velikosti lončene peči, da ogreje enostanovanjsko hišo s toplotnimi izgubami 8 kW. Pred tem sem temeljito obravnaval teoretične osnove izračuna, ki sem jih črpal v standardu SIST EN 15544:2009 [1], in jih tudi zapisal. Velik poudarek dajem lesu kot energentu, ki ga imamo Slovenci v izobilju in na dosegu roke. Je ogljično nevtralen in tako energent prihodnosti. Ob tem sem raziskal možnosti nizko emisijskega zgorevanja v malih kurilnih napravah. Navdušilo me je tudi spoznanje, da na slovenskem tržišču že dobimo filtre, ki zrak očistijo večine škodljivih plinov in prašnih delcev. Med izdelki najdemo pametno napravo "Florian" podjetja ATech, ki samodejno uravnava vlek dimnih plinov v dimniških ceveh. Naprava izboljša izkoristke do 20 % [14].[R. Avbelj]20162016-10-06 02:22:58Diplomsko delo86117sl