<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86112"><dc:title>Analiza izbranih obstoječih algoritmov za generalizacijo digitalnega modela reliefa na primeru uporabe na izbranih področjih v geodeziji in geoinformatiki</dc:title><dc:creator>Banovec,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ambrožič,	Tomaž	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Podobnikar,	Tomaž	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>diplomska naloga</dc:subject><dc:subject>UNI</dc:subject><dc:subject>digitalni model reliefa</dc:subject><dc:subject>generalizacija</dc:subject><dc:subject>kartografija</dc:subject><dc:subject>GIS analize</dc:subject><dc:subject>kakovost podatkov</dc:subject><dc:subject>analitično senčenje</dc:subject><dc:subject>prevzorčenje</dc:subject><dc:description>Namen naloge je analiza izbranih obstoječih algoritmov za generalizacijo digitalnega modela reliefa na primeru uporabe na izbranih področjih v geodeziji in geoinformatiki kot so kartografija, prostorskih analiz v GIS-u in kontrola kakovosti. V praktičnem delu naloge sem uporabil testno območje Semiča, ki predstavlja ravninski del in semiško goro, ki se dviga nad Semičem. S pomočjo programa ArcGIS
sem izvedel nekaj enostavnih analiz površja: izračun naklona, ekspozicije, ukrivljenosti in analitično senčenje z uporabo podatkov DMV 5, DMV 12,5 ter lidarskega DMR-ja,. Z bilinearno metodo interpolacije sem vse tri sloje prostorskih podatkov prevzorčil iz ločljivosti 12,5 m na ločljivost 25 m in 50 m in opravil analize. Rezultate analiz sem interpretiral v smislu treh izbranih področij v geodeziji in geoinformatiki. Lidarski DMR je najbolj kakovosten prikaz glede na stopnjo detajlnosti. DMV 12,5
in DMV 5 sta bolj skladna, predvsem v ravninskem delu, DMV 5 in lidarski DMR pa v hribovitem predelu. Analitično senčenje pri azimutu 45° daje nedefinirane prikaze površja, pri azimutu 135 obratno predstavo površja, hribi so doline in doline hribi, senčenje pri vertikalnem kotu 10° pa dolge
sence. Generiranje najboljših plastnic dobimo iz lidarskega DMR-ja, kjer se plastnice generalizirajo in reducirajo predvsem na ravninskem predelu. Pri prevzorčenju na boljšo ločljivost iz 12,5 m na 1 m sem iskal napake na slojih. Pri posrednem vzorčenju sem v primerjavi s neposrednim dobil še bolj generalizirane prikaze. Ekspozicija je najmanj občutljiva na generalizacijo, veliko bolj pa so naklon in
ukrivljenost, Pri ukrivljenosti se dovolj dobro razlike vidijo pri ločljivosti 25 m, kjer tudi vizualno opazimo razlike v konkavnosti in konveksnosti. Najmanj razlik opazimo pri tlorisni ukrivljenosti. S prevzorčenjem na manjšo ločljivost na 25 m in na 50 m se zmanjša kakovost prikaza in kakovost podatkov DMV-ja, vendar sem pri ločljivosti 50 m dobil enakovrednejše prikaze med sloji.</dc:description><dc:publisher>[G. Banovec]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-06 02:22:50</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>86112</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
