<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=86011"><dc:title>Spol in avtoriteta učitelja</dc:title><dc:creator>Kršić,	Sanja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Gaber,	Slavko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kos,	Živa	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>avtoriteta</dc:subject><dc:description>Dandanes sta disciplina in avtoriteta v vsakdanjem življenju pereč problem. Vzroke temu se v prvi vrsti išče v spremembi družbe ter sodobnem načinu življenja, ki otrokom dopušča bolj prosto pot, kot so jo imeli nekoč. Omejitev praktično nimajo več, ravno tako je nedopustno kaznovanje, s katerim se je pred časom dosegala pokorščina. Starši imajo nad otroki vse manjšo avtoriteto, oni pa vse večjo avtonomnost. Enako se dogaja tudi v razredu, kjer učitelj oziroma učiteljica praktično nima nobene avtoritete več. Da je temu po vsej verjetnosti botrovala »nova« potrošniška kapitalistična družba, potrjujejo mnogi psihologi in sociologi. 
Če se omejimo le na spremembe na šolskem področju, pa ne smemo spregledati dejstva, da so v 18. stoletju na mesta učiteljskega poklica pričele vstopati tudi ženske. In ne le to, da so s poučevanjem poleg moških pričele še ženske, ta mesta so zasedle celo do te mere, da je učiteljski poklic danes skorajda popolnoma feminiziran. 
S svojo raziskavo sem skušala ugotoviti, ali lahko avtoriteto v razredu povezujemo s spolom učitelja oziroma učiteljice ter ali bi lahko ključ za manjšo avtoriteto učiteljstva v današnjem času iskali v dejstvu, da vlogo učiteljev v veliki meri prevzemajo ženske.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-04 02:42:56</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>86011</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
