<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85980"><dc:title>Učni načrti za pouk glasbe od leta 1944 do danes in njihovo uresničevanje v praksi</dc:title><dc:creator>Bavčar,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl Kafol,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učni načrti</dc:subject><dc:description>Učni načrti, ki odražajo stanje in usmeritev šolske politike, učitelje zavezujejo in usmerjajo pri načrtovanju in izvajanju pouka. Podlago magistrskega dela predstavljajo učni načrti za področje glasbenega pouka od leta 1944 do danes in njihovo uresničevanje v praksi. V teoretičnem delu podajamo zgodovinski pregled glasbenega izobraževanja na Slovenskem, pri čemer smo podrobneje obravnavali izobraževanje razrednih učiteljev na Primorskem po drugi svetovni vojni. V empiričnem delu smo na podlagi vnaprej zastavljenih meril analizirali osnovnošolske učne načrte za glasbeni pouk od 1. do 4. razreda osemletne osnovne šole ter od 1. do 5. razreda devetletne osnovne šole. Opravljena je bila tudi analiza učnih načrtov za področje glasbe na učiteljišču Tolmin, Pedagoški akademiji v Ljubljani in pedagoški fakulteti v Kopru. S pomočjo polstrukturiranega intervjuja smo pridobili mnenja petih razrednih učiteljic o učnih načrtih za glasbeni pouk in njihovem uresničevanju v praksi od povojnih časov do danes. Izražale so se v petih kategorijah: glasbena izobrazba, poučevanje glasbe, nadaljnje glasbeno izobraževanje, učni načrti za glasbo ter učbenik in učni načrt za glasbo. Analiza ugotovitev, ki so bile pridobljene z intervjuji, je pokazala, da intervjuvanke, razen ene, nimajo glasbene predizobrazbe, da so se za učiteljski poklic izobraževale različno in da je njihovo poznavanje učnih načrtov vezano na učni načrt Program življenja in dela osnovne šole iz leta 1984. Z nadaljnjimi raziskavami bi lahko na večjem vzorcu starejših učiteljic preverili njihovo poznavanje učnih načrtov pred letom 1983, saj bi tako pridobili informacije o pomenu učnih načrtov za glasbeni pouk na osnovnošolski ravni. S pomočjo kronološke analize učnih načrtov za področje glasbe smo ugotovili, da so obstajale razlike v poimenovanju glasbenih predmetov, njihovi ciljni in vsebinski opredelitvi, v obsegu števila ur in drugih elementih. Ugotovitve, ki izhajajo iz opravljene analize učnih načrtov za glasbeni pouk tako na osnovnošolski ravni kot na ravni izobraževanja za učiteljski poklic, nam omogočajo vpogled v zgodovinski razvoj predmeta.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-01 02:26:44</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85980</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
