<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85974"><dc:title>Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) in govorne, jezikovne, komunikacijske ovire pri ALS</dc:title><dc:creator>Krašna,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ozbič,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>amiotrofična lateralna skleroza</dc:subject><dc:description>Amiotrofična lateralna skleroza (ALS) je napredujoča nevrodegenerativna bolezen, ki prizadene motorične nevrone centralnega živčnega sistema osebe, kar povzroči slabenje, spastičnost in atrofijo mišic telesa. Začetni znaki se najpogosteje pojavljajo v zgornjih in spodnjih udih, pogosta značilnost ALS-a pa je tudi prisotnost bulbarnih simptomov, kot sta dizartrija (težave pri govoru) in disfagija (težave pri požiranju). Progresija teh simptomov močno vpliva na življenje obolelih z ALS, saj lahko znižujejo njihovo kakovost življenja in dobo preživetja. Senzorične funkcije običajno ostanejo neprizadete. Dandanes je že znano, da imajo osebe z ALS oškodovane tudi kognitivne funkcije.

Napredovanje bolezni postopoma privede do paralize hotnega mišičja in s tem do nezmožnosti gibanja, govora, požiranja in dihanja obolelih oseb. Le-te običajno umrejo zaradi odpovedi dihalnih funkcij. 

Običajno ALS nastopi v odrasli dobi, moški obolevajo nekoliko pogosteje kot ženske. Vzrok za razvoj bolezni je še vedno neznan, razen v 5 – 10 % primerov, ko je bolezen familiarne (torej dedne) oblike. Povrečna doba preživetja oseb z ALS je okrog treh let. ALS še vedno ostaja neozdravljiva bolezen. Obravnava obolelih je najučinkovitejša z multidisciplinarnim pristopom, »zdravljenje« pa ostaja usmerjeno v obvladovanje simptomov in ohranjanje kvalitete življenja teh oseb. 

Glede na to, da je ALS pri nas skoraj nepoznana bolezen in predvsem ker povzroča izgubljanje zmožnosti komuniciranja osebe s sogovorniki, sem želela izvedeti več o pomoči bolnikom z ALS in vlogi logopeda pri tem. Med zbiranjem dostopne strokovne literature sem ugotovila, da je v slovenskem jeziku napisanega zelo malo o tej hudi bolezni, še posebej malo pa je literature za področje logopedskih obravnav. Zato sem se odločila, da preko analiziranja in proučevanja informacij iz zbrane literature ter baz podatkov strnem informacije o ALS, opišem delo logopeda z osebami z ALS oz. napišem »priročnik« o tej bolezni.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-10-01 02:26:35</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>85974</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
