<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85959"><dc:title>Predslike 2D celičnih avtomatov</dc:title><dc:creator>JERAS,	IZTOK	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šter,	Branko	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>celični avtomati</dc:subject><dc:subject>predslike</dc:subject><dc:subject>predhodniki</dc:subject><dc:subject>računska zahtevnost</dc:subject><dc:subject>reverzibilnost</dc:subject><dc:subject>rajski vrt</dc:subject><dc:subject>Conwayeva igra življenja</dc:subject><dc:subject>trid</dc:subject><dc:subject>quad</dc:subject><dc:description>Medtem ko je računanje predslik 1D celičnih avtomatov dobro raziskan in podrobno dokumentiran problem, je to področje pri 2D celičnih avtomatih manj raziskano. Za 1D
problem poznamo algoritme za štetje in izpis predslik s procesno zahtevnostjo linearno
odvisno od velikosti problema. Možno je tudi določiti, ali je 1D celični avtomat reverzibilen in kakšen je regularen jezik vseh stanj brez predslik. Pri 2D problemu sicer poznamo
nekaj algoritmov za iskanje predslik, vendar so slabo teoretično raziskani. Vemo tudi, da
je problem reverzibilnosti 2D celičnih avtomatov na splošno neodločljiv.
Mreža predslik, ki sem jo razvil za potrebe analize predslik 1D celičnih avtomatov, se je
izkazala za praktično orodje pri razlagi algoritmov in pri dokazovanju njihove pravilnosti.
Tukaj opišem, kako se mrežo predslik tvori za 2D celične avtomate. Če je bila ta mreža
za 1D problem navaden graf, je za 2D problem razširjena v tretjo dimenzijo. Predslike
so namesto poti v grafu ploskve na mreži. Robni pogoj se spremeni iz uteži za vozlišča,
ki zaključujejo pot v 1D problemu, v uteži za sklenjeno pot okoli ploskve predslike v 2D
problemu.
Pri razvoju algoritma se je izkazalo, da štetja predslik 2D celičnega avtomata ni mogoče
izvesti v linearni odvisnosti od velikosti problema. Zahtevnost podanega algoritma narašča eksponentno z velikostjo problema v eni dimenziji. Podani algoritem se ne razlikuje
dosti od obstoječih. Celični avtomat razdeli na vrstice in išče predslike za posamezno
vrstico od prve do zadnje. Vrstične rezultate nato združi v rešitev za celoten 2D problem.
Podobno kakor pri algoritmu za 1D probleme, je analiza razdeljena v dva prehoda. V
prvem prehodu po vrsticah algoritem prešteje predslike, v drugem opcijskem prehodu pa
predslike izpiše. Drugi prehod poteka v obratni smeri kakor prvi prehod, tudi procesiranje
posamezne vrstice poteka iz drugega zornega kota.
Glavni napredek algoritma vidim v uporabi učinkovitih rešitev za 1D problem pri analizi
vrstic ter v uporabi progresivnega kodiranja vmesnih rezultatov, kar lahko zmanjša porabo
pomnilnika.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-30 13:00:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85959</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
