<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85943"><dc:title>Metodologija za določitev nezazidanih zemljišč za gradnjo stavb in instrumenti za njihovo aktivacijo</dc:title><dc:creator>Lončar,	Mery	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zavodnik Lamovšek,	Alma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šubic Kovač,	Maruška	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>nezazidana zemljišča za gradnjo stavb</dc:subject><dc:subject>trajnostni prostorski razvoj</dc:subject><dc:subject>razpršena urbanizacija</dc:subject><dc:subject>notranji razvoj</dc:subject><dc:subject>instrumenti zemljiške politike</dc:subject><dc:description>Osrednja tema naloge je proučitev metode (Pravilnik o določanju zemljišč za gradnjo stavb, Ur. l. RS, št. 66/2013) za določanje evidence nezazidanih zemljišč za gradnjo stavb, ki je bila izdelana z namenom obdavčitve tovrstnih zemljišč, s poudarkom na kriterijih, ki jih ta metoda določa. V nalogi smo predpostavili, da kriteriji metode ne morejo pokriti vseh prostorskih situacij, zaradi česar so v postopku določanja nezazidanih zemljišč za gradnjo stavb možne različne interpretacije istega kriterija. Navedeno je z vidika prostorskega načrtovanja pričakovano, a je z vidika upoštevanja načela enakosti in načela davčne pravičnosti lahko sporno. Sklenemo lahko, da je izbira instrumenta zemljiške politike lahko le logična posledica prepoznanega prostorskega problema. Proučili smo tujo prakso, opravili testiranje kriterijev v štirih slovenskih občinah (Mestni občini Ljubljana, Mestni občini Kranj, Divači, Kanalu ob Soči) ter izvedli anketo med vsemi slovenskimi občinami. Za ugotavljanje dejanskega obsega evidentiranih zemljišč ter smiselno izbiro orodja za njihovo aktivacijo smo v zaključku naloge predlagali vzpostavitev evidence nezazidanih zemljišč za gradnjo stavb kot javno dostopnega interaktivnega portala, opremljenega s podatki o prepoznanem prostorskem stanju in težnjah, z možnostjo zarisovanja prepoznanih nezazidanih zemljišč za gradnjo stavb, podajanja ocen, pripomb, predlogov in pobud. Participacija lokalnih prebivalcev in lastnikov zemljišč lahko namreč bistveno prispeva k splošnemu zavedanju o problematiki zagotavljanja racionalne rabe prostora, k ažurnosti in celovitosti podatkov o evidentiranih nezazidanih zemljiščih za gradnjo stavb ter zagotavlja legitimnost in uresničljivost načrtovalskih odločitev.</dc:description><dc:publisher>[M. Lončar Klemenčič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-30 02:35:40</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85943</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
