<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85939"><dc:title>Prilagojeno izvajanje vsebin za učenca s spino bifido in hidrocefalusom pri pouku športa (študija primera)</dc:title><dc:creator>Udir,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Tjaša	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kogovšek,	Damjana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gibalno ovirani učenci</dc:subject><dc:subject>spina bifida in hidrocefalus</dc:subject><dc:subject>prilagojene aktivnosti</dc:subject><dc:subject>prilagoditve pouka</dc:subject><dc:subject>Winnickov model</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Namen magistrskega dela je bilo ugotoviti potrebne prilagoditve in načine vključevanja težje gibalno oviranega učenca s spino bifido in hidrocefalusom pri pouku športa v 1. razredu osnovne šole. Ker je učenec pri predmetu šport opravičen ocenjevanja, smo želeli ugotoviti, kako napreduje pri pouku športa in katere cilje dosega. V raziskavo je bil vključen omenjeni učenec, za katerega smo opravili 60 ur nestrukturiranega opazovanja.

V empiričnem delu magistrskega dela smo pri posameznih vsebinskih sklopih predlagali športne dejavnosti, ki jih učenec z omenjeno težavo lahko opravi brez prilagoditev, s prilagoditvami ali pa jih nadomesti z drugo aktivnostjo. Nadalje smo ga pri vsakem vsebinskem sklopu  in posameznih športnih dejavnostih umestili v eno izmed devetih stopenj Winnickovega modela vključevanja ljudi s posebnimi potrebami. Dosežene cilje, ki jih je omenjeni učenec dosegel pri pouku športa, smo razčlenili na raven znanja, gibalnih sposobnosti in socialno-čustveno raven. 

Ugotovili smo, da učenca pri večini vsebinskih sklopov uvrščamo v redno športno dejavnost  s prilagoditvami glede na Winnickov model. To pomeni, da lahko učenec z določenimi prilagoditvami povsem enakovredno sodeluje z ostalimi vrstniki pri pouku športa. Prilagoditve, ki jih učenec potrebuje so: skrajšanje ali podaljšanje časa ter razdalje za določeno aktivnost, povečan in znižan koš, prilagojen način izvedbe, primerna podlaga (npr. asfalt namesto gozdne poti), prilagojeni pripomočki (uporaba manjših in lažjih žog, uteži), prilagojena pravila iger in načina gibanja. Ne nazadnje je potrebna pomoč spremljevalca ali zamenjava aktivnosti z nadomestno aktivnostjo.
Pri plavanju učenec potrebuje individualni pristop. Hoja, tek, sankanje, drsanje, smučanje pa so dejavnosti, ki jih učenec ne more izvajati in potrebuje nadomestno oz. vzporedno dejavnost. 

Učenec je pri pouku športa zelo napredoval na vseh ciljnih področjih. Pridobil je novo teoretično in gibalno znanje pri vseh vsebinskih sklopih in izboljšal svoje gibalne in funkcionalne sposobnosti. Pomembno je, da je razvil pozitivni odnos do športa, okolja in vrstnikov.</dc:description><dc:publisher>[A. Udir]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-30 02:35:28</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85939</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>