<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85917"><dc:title>Problematika urejanja vinogradniških območij in pogoji za legalizacijo zidanic na primeru Mestne občine Novo mesto</dc:title><dc:creator>Kaudek,	Mateja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Prosen,	Anton	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>geodezija</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>vinogradniška območja</dc:subject><dc:subject>zidanice</dc:subject><dc:subject>nelegalne in neskladne gradnje</dc:subject><dc:subject>legalizacija</dc:subject><dc:subject>prostorsko načrtovanje</dc:subject><dc:subject>izdelava občinskega podrobnega prostorskega načrta</dc:subject><dc:subject>Mestna občina Novo mesto</dc:subject><dc:description>Zidanica mora ostati tipološka značilnost vinogradniških območij dolenjskega okoliša, kot zgodovinski, etnološki in arhitekturni odsev kulturne krajine. V preteklosti je bila zidanica smiselno umeščena in oblikovana arhitektura, ki jo je ustvaril kmečki človek, po zakonitostih narave. V kasnejših obdobjih pa je njena podoba postajala vse bolj posledica družbeno-ekonomskih odnosov ter tehnološkega razvoja. Lastniki zidanic so bili v glavnem tudi samooblikovalci in samograditelji, posledica pa je črnograditeljstvo. Tako je nastal pisan kolaž predimenzioniranih in oblikovno neustreznih objektov, katere posamezniki, na osnovi veljavnih prostorskih določil, danes ne morejo legalizirati. Določila prostorskega načrta, ki omogočajo legalizacijo, so stroga in v večji meri ne upoštevajo obstoječega stanja, ki je danes dejstvo v prostoru. Z namenom, da se takšnim zidanicam uredi pravno stanje (pridobitev gradbenega dovoljenja), smo izdelali sanacijski model, ki na podlagi izbranih kriterijev ter skozi postopek izdelave in sprejem občinskega podrobnega prostorskega načrta, omogoča pogoje za legalizacijo. Kljub temu, da omenjeni model upošteva celovit pristop prostorskega načrtovanja, je njegov rezultat v večji meri le ohranjanje obstoječega stanja. Da bi se stanje v prostoru izboljšalo in ne samo ohranjalo, je predlagana nadgradnja modela, ki bi s podrobnejšimi oblikovalskimi določili, postopoma (ne čez noč), vrnil Dolenjskim goricam status kakovostne kulturne krajine.</dc:description><dc:publisher>[M. Kaudek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-29 02:52:08</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85917</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
