<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85898"><dc:title>Temperaturna stabilizacija optičnega vlakna</dc:title><dc:creator>GARIBOVIĆ,	SANEL	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batagelj,	Boštjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>optično vlakno</dc:subject><dc:subject>Arduino Due</dc:subject><dc:subject>pulzno-širinska modulacija</dc:subject><dc:subject>PID regulator</dc:subject><dc:subject>optoelektronski oscilator</dc:subject><dc:description>Cilj diplomskega dela je zasnova, izdelava in preizkus naprave za temperaturno stabilizacijo enorodovnega optičnega vlakna v skupni dolžini 15 km, ki je navito na petih aluminijastih kolutih. Ker se lastnosti enorodovnega optičnega vlakna spreminjajo s spremembo temperature, je v nekaterih posebnih primerih uporabe zahtevana temperaturna stabilizacija aluminijastih kolutov. Naprava za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna je zasnovana s krmilnikom Arduino Due.
Diplomsko delo obsega tako opis strojne opreme kot tudi programske opreme. Glavni del diplomskega dela je izdelava programske kode za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna.
V prvem poglavju je na kratko opisan optoelektronski oscilator, ker bo naprava za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna vgrajena v prototip optoelektronskega oscilatorja. V drugem poglavju je kratek opis vpliva temperature na lastnosti optičnega vlakna, kot so lomni količnik, kromatska disperzija, temperaturna sprememba nične valovne dolžine ter polarizacijska rodovna disperzija. Tu je tudi opis spremembe faze radio-frekvenčnega signala, ki se zgodi zaradi spremembe optične dolžine vlakna. V tretjem poglavju sta opis zasnove naprave za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna ter opis posameznih komponent. V četrtem poglavju je opisan krmilnik Arduino Due, s katerim je zasnovana naprava za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna. V petem poglavju sledi opis tehnike za pridobivanje analognih rezultatov z digitalnimi sredstvi, ki se imenuje pulzno-širinska modulacija. Nato je v šestem poglavju opisana PID regulacija, ki se uporablja za urejanje reguliranja temperature. Tu je še opisana metoda za nastavitev parametrov PID regulacije, s katero smo si pomagali pri nastavljanju parametrov. Sedmo poglavje zajema potek programiranja naprave za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna ter snovanje nastanka posameznih sklopov programa, ki so na koncu združeni v celoten program za temperaturno stabilizacijo. V osmem poglavju pa je opisana zasnova testiranja naprave za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna. V zaključku je predstavljena končna rešitev zastavljene hipoteze, to je izdelava programske kode za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna s programskim okoljem Arduino, ki bo sestavni del prototipa optoelektronskega oscilatorja, hkrati pa bo imel zelo pomembno vlogo pri uravnavanju temperature optičnega vlakna.

Torej s programskim okoljem Arduino lahko izdelamo program za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna. Program za temperaturno stabilizacijo optičnega vlakna je prilagojen za uporabo v prototipu optoelektronskega oscilatorja.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-28 13:10:05</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85898</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
