Uporaba testa za afazijo pri slovensko-italijanskih in italijansko-slovenskih dvojezičnih pacientih z Brocovo afazijoSever, Jožica (Avtor) Ozbič, Martina (Mentor) skupinski narekJezik je temeljno sredstvo sporazumevanja. Vsak človek uporablja jezik, ki je sestav elementov oziroma procesov. Fonem, grafem, beseda, branje, pisanje, razumevanje, ter mimika in kretnje so del našega jezika ... Oseba lahko govori en jezik (prvi ali materni jezik) ali pa več jezikov. Drugega jezika se lahko naučimo v otroštvu ali kasneje v odrasli dobi. Stopnja znanja obeh jezikov se od človeka do človeka razlikuje in se lahko z učenjem ter pravilno uporabo tudi izboljšuje. Če pa posameznik jezika ne uporablja, lahko njegovo znanje z leti upada. Obstajajo tudi različne bolezni, ki vplivajo na uporabo poznanih jezikov. Med najbolj značilne štejemo afazijo. To je motnja, ki nastane zaradi okvare določenega področja v možganih ali zaradi bolezni osrednjega živčevja. Najpogosteje se to zgodi zaradi možganske kapi, tumorjev ali možganskih poškodb, kot je udarec v glavo. Afazija je vezana na govorjeni jezik, ki je že razvit. Za tovrstno motnjo so značilne predvsem težave v tekočnosti govora. Resnost in obseg afazije sta odvisni od mesta poškodbe v možganih in njene težavnosti, predhodnega jezikovnega znanja ter osebnosti posameznika. Niti v dveh primerih se bolezen ne kaže na popolnoma enak način, vsakega prizadene nekoliko drugače. V teoretičnem delu diplomske naloge sem se osredotočila na štiri glavna področja, in sicer: nevrološki vidiki, nevrolingvistika, afazija ter slovensko-italijanska in italijansko-slovenska dvojezičnost. Glede na izbrano temo sem za empirični del uporabila test za afazijo pri dvojezičnih osebah (Bilingual Aphasia Test – BAT). Želela sem ugotoviti ustreznost testa glede na spol, starost in izobrazbo ter preveriti, ali se pri Brocovi afaziji (na frontalno-senčničnem režnju leve možganske poloble) določeno jezikovno področja bolje odziva v prednostnem ali drugem oziroma učnem jeziku. Testirala sem deset dvojezičnih oseb, starih med 55 in 80 let, ki so imele nevrološko okvaro na Brocovem področju ter živijo na dvojezičnem območju Slovenskega primorja. Z dobljenimi rezultati smo potrdili, da spol, materni jezik in jezik okolja ne vplivajo na izide BAT testa, da pa nanj vplivajo starost, težavnost poškodbe ter materni in učni jezik.20162016-09-28 03:25:04Diplomsko delo85870sl