<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85788"><dc:title>Optimizacija komunikacije med krmilnikom in stikali omrežja SDN z uporabo razpršenega oddajanja krmilnih sporočil</dc:title><dc:creator>REMIC,	PRIMOŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Zimic,	Nikolaj	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>"Programsko Opredeljena Omrežja"</dc:subject><dc:subject>SDN</dc:subject><dc:subject>krmilnik SDN</dc:subject><dc:subject>stikalo SDN</dc:subject><dc:subject>Mininet</dc:subject><dc:subject>POX</dc:subject><dc:subject>NetASM</dc:subject><dc:description>Velika večina današnjih računalniških omrežij je visoko decentraliziranih. Vsak od elementov omrežja deluje popolnoma avtonomno s pomočjo lastne krmilne programske opreme. Elementi medsebojno sporočajo in zaznavajo stanja z uporabo množice kompleksnih protokolov, ki omogočajo, da takšno omrežje pravilno deluje. Edina centralizirana točka teh omrežij je upravljanje konfiguracijskih podatkov, vendar še ta ni nujno potrebna, saj vsak od elementov omogoča tudi avtonomno upravljanje.
Zadnjih nekaj let pospešeno nastaja popolnoma drugačna zasnova računalniških omrežij. Omrežja prihodnosti naj bi bila v največji možni meri centralizirana. Centraliziran krmilnik takšnega omrežja v vsakem trenutku opredeli delovanje vsakega od elementov v omrežju v skladu s trenutnim programom, ki ga izvaja. Na ta način je preko ene točke možno programsko opredeliti delovanje celotnega omrežja, zato se ta omrežja imenujejo: »Programsko opredeljena omrežja« (SDN). 
V magistrskem delu je podrobno opisana arhitektura in princip delovanja programsko opredeljenih omrežij. Utemeljene so prednosti in slabosti takšnih omrežij. Osrednji del dela je predstavitev predloga za novo in optimalnejšo metodo krmiljenja omrežij SDN. Metoda prinaša občutne izboljšave nekaterih pomembnih slabosti programsko opredeljenih omrežij, kot so slaba zmogljivost in razširljivost krmilnika ter pomanjkljivo izpolnjevanje zahtev po delovanju v realnem času. 
Predlagana metoda obsega definicijo univerzalnega krmilnega sporočila, ki za namen vzpostavitve nove povezave lahko krmili več elementov omrežja. Dopolnjena izvedba krmilnika omogoča, da takšno sporočilo odda tako, da ta doseže vse vpletene elemente oziroma stikala SDN. Spremenjena zasnova stikal omogoča, da takšno sporočilo ustrezno interpretirajo.
Predstavljeno je hipotetično omrežje SDN, ki je uporabljeno kot osnova za teoretični izračun izboljšane učinkovitosti nove metode v primerjavi z obstoječimi. Izračun dokazuje veliko izboljšanje prej omenjenih pomanjkljivosti programsko opredeljenih omrežij.
Postavljeno je bilo tudi simulacijsko okolje, v katerem smo preizkusili delovanje nove metode. Opravljene simulacije so v primeru krmiljenja po novi metodi pokazale izboljšanje večine značilnosti omrežja. Pri nekaterih značilnostih so se močneje izrazila odstopanja postavljenega simulacijskega okolja od stanja v realnih omrežjih, zato s pomočjo simulacij ni bilo možno izkazati vseh prednosti predlagane metode krmiljenja.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-24 13:30:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85788</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
