<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85784"><dc:title>Meje inkluzivnega izobraževanja otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:title><dc:creator>Visenjak,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žgur,	Erna	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>primanjkljaji na posameznih področjih učenja</dc:subject><dc:description>Zagotavljanje enakih možnosti s hkratnim upoštevanjem različnosti otrok je temeljno načelo vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami.  Tako otroci z značilnim razvojem kot  otroci  s posebnimi potrebami bi morali imeti zagotovljene enake pogoje za njihov optimalni razvoj. Nobenemu otroku ne bi smeli odvzeti pravice biti usmerjen in vključen v njemu ustrezen program vzgoje in izobraževanja. 
Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali učitelji, ki poučujejo otroke, vključene v                         vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, poznajo osnovne značilnosti in izobraževanje otrok s primanjkljaji  na posameznih področjih učenja, vključenih v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo in osnovne značilnosti ter izobraževanje otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, vključenih v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom. Zanimala so nas tudi njihova stališča o pridobljenih standardih znanj otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, stališča o ustreznosti inkluzivnega izobraževanja za nekatere otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter stališča o njihovih možnosti vplivanja na usmerjanje otrok v ustreznejši program izobraževanja. 
V raziskavo smo vključili 95 učiteljev treh vaških in treh mestnih šol iz ptujskega in ormoškega območja, ki poučujejo otroke s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, vključene v vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Vzorec je bil priložnostni in vanj so bili vključeni učitelji razrednega in predmetnega pouka obeh spolov. 
V raziskavi je bila uporabljena deskriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda. Raziskovalni pristop je bil kvantitativen in kvalitativen. Uporabili smo lasten anketni vprašalnik. 
Z raziskavo smo ugotovili, da večina učiteljev, ki poučujejo otroke, vključene v                   vzgojno-izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, pozna osnovne značilnosti in izobraževanje otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, skoraj polovica učiteljev pa ne pozna osnovnih značilnosti in izobraževanja otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. Menijo tudi, da si v času izobraževanja niso pridobili dovolj znanj niti o otrocih s primanjkljaji na posameznih področjih učenja niti o otrocih z lažjo motnjo v duševnem razvoju in da imajo težave z ločevanjem obeh skupin otrok. Velika večina učiteljev se strinja, da nekaj otrok s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ne dosega minimalnih standardov znanj in zastopa stališče, da jim le-te lahko tudi znižamo ter da šolske ocene ne prikazujejo realnega znanja otrok. Skoraj vsi učitelji so si enotni v stališču, da bi bilo za nekatere otroke, ki so usmerjani kot otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, bolje, če bi bili vključeni v prilagojeni program vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom, ki ga izvajajo osnovne šole s prilagojenim programom. Menijo tudi, da njihovo mnenje, če bi predlagali začetek postopka usmerjanja, ne bi bilo upoštevano.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-24 02:32:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85784</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
