<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85779"><dc:title>Šolska anksioznost učencev s specifičnimi učnimi težavami pri predmetu šport</dc:title><dc:creator>Vogrinčič,	Doris	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Polak,	Alenka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Filipčič,	Tjaša	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci s specifičnimi učnimi težavami</dc:subject><dc:subject>učni predmet šport</dc:subject><dc:subject>strah pri športu</dc:subject><dc:subject>učne težave</dc:subject><dc:subject/><dc:description>V diplomskem delu bomo obravnavali doživljanje šolske anksioznosti pri učencih s specifičnimi učnimi težavami pri predmetu šport. Glavni cilj raziskave v okviru diplomskega dela je bil raziskati, ali učenci s specifičnimi učnimi težavami, ki obiskujejo 6., 7., 8. in 9. razred osnovne šole doživljajo anksioznost pri predmetu šport in kako pogosto se jim to dogaja. Razen osrednjega vprašanja, ki se nanaša na doživljanje šolske anksioznosti pri predmetu šport, nas je zanimalo tudi, kakšne so razlike med učenci s specifičnimi učnimi težavami glede na razred oz. starost, ali se učenci s specifičnimi učnimi težavami v doživljanju šolske anksioznosti razlikujejo od učencev brez specifičnih učnih težav. Raziskali smo tudi, ali je učence s specifičnimi učnimi težavami strah določenih gibalnih dejavnosti pri predmetu šport in katerih. Pomembno pa se nam je zdelo še raziskati, kateri dejavniki povzročajo šolsko anksioznost pri predmetu šport. Raziskava je bila empirična in zastavljena kot študija prereza, ki je temeljila na deskriptivni metodi. Za namene raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik z 21 trditvami. Učenci so odgovarjali na štiri-stopenjski lestvici. Lestvica je bila namenjena označevanju, kako pogosto se srečujejo s posameznimi trditvami, pri čemer je »1« pomenilo najnižjo pogostost (nikoli) in »4« največjo pogostost navedene trditve (vedno). V raziskavo smo vključili 18 učencev in 6 učenk s specifičnimi učnimi težavami in brez specifičnih učnih težav 6., 7., 8. in 9. razreda osnovne šole. Podatke smo analizirali s programskim orodjem SPSS za obdelavo podatkov, pri čemer smo razlike med skupinama učencev s specifičnimi učnimi težavami in učencev brez specifičnih učnih težav ugotavljali s t-preizkusom za neodvisne vzorce. Računali smo še frekvence odgovorov, odstotne deleže odgovorov, aritmetične sredine in standardne odklone idr. Prišli smo do ugotovitve, da nobena od anketiranih skupin, torej ne učenci s specifičnimi učnimi težavami niti učenci brez specifičnih učnih težav, ne doživljajo šolske anksioznosti pri predmetu šport. Učenci in učenke imajo predmet šport radi. Ni jih strah aktivnosti v bazenu, plezanja ali iger z žogo. Tudi izbrani dejavniki: preverjanje in ocenjevanje znanja, siljenje učitelja/-ice v izvajanje vaj, jeza učitelja/-ice , če učenec vaj ne izvede pravilno, posmeh učitelja/-ice in sošolcev in strah pred poškodbami ne prispevajo k doživljanje šolske anksioznosti pri predmetu šport. Prav tako nismo dokazali razlik v doživljanju strahu pri predmetu športu med mlajšimi in starejšimi učenci s specifičnimi učnimi težavami.</dc:description><dc:publisher>[D. Vogrinčič]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-24 02:31:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo</dc:type><dc:identifier>85779</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
