<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85748"><dc:title>Vpliv družine na razvoj interesa otrok za poslušanje različnih glasbenih zvrsti</dc:title><dc:creator>Rupnik,	Urška	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl Kafol,	Barbara	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>glasbena umetnost</dc:subject><dc:description>Šola ima pri razvoju otrokovega estetskega okusa in pri ustreznem vrednotenju glasbenih del v sodobnem, zvočno »onesnaženem« okolju pomembno vlogo. S sistematično načrtovanim procesom spodbujanja in doživljanja glasbe ter usmerjeno zaznavo njenih izvajalskih sredstev in izraznih prvin želimo pri učencih razviti ozaveščenega poslušalca, ki bo znal v znotraj različnih glasbenih zvrsti odkrivati sporočilno in umetniško vrednost glasbe ter na podlagi tega izkazovati ustrezno stopnjo interesa za njeno poslušanje. Poleg šolskega prostora na razvoj interesa učencev za poslušanje vplivajo tudi izvenšolski dejavniki. V magistrskem delu smo preučevali vpliv družinskega okolja na razvoj interesa četrtošolcev za poslušanje različnih glasbenih zvrsti. Teoretična spoznanja smo dopolnili z empirično raziskavo, ki je obsegala 3-mesečni eksperimentalni model s paralelnima skupinama učencev dveh oddelkov 4. razreda (eksperimentalna in kontrolna skupina). Na podlagi obstoječega učnega načrta za glasbeno umetnost smo oblikovali didaktične enote s poudarkom na poslušanju različnih glasbenih zvrsti (rap, jazz, baletne, rock, ljudske, klasične, elektronske in operne glasbe). Sistematične in usmerjene dejavnosti poslušanja smo izvajali pri pouku glasbene umetnosti v eksperimentalni in kontrolni skupini. Eksperimentalna skupina je poleg spodbud pri pouku glasbene umetnosti glasbene dejavnosti poslušanja izvajala tudi v družinskem okolju. V ta namen smo predhodno izdelali glasbeno mapo, v kateri so se hranili in vrednotili vsi izdelki. Sodelovanje in vlogo družine pri razvoju interesa za poslušanje smo spremljali samo pri eksperimentalni skupini. Pri učencih obeh skupin smo z anketnim vprašalnikom preverili inicialno in finalno stopnjo interesa do različnih glasbenih zvrsti. Za starše učencev eksperimentalne in kontrolne skupine smo izdelali tudi anketni vprašalnik o njihovih interesih do poslušanja različnih glasbenih zvrsti in poslušanju glasbe z otroki v družinskem okolju. Z raziskavo smo preučevali, ali lahko s sistematično načrtovanimi in vodenimi dejavnostmi aktivnega poslušanja različnih glasbenih zvrsti v šoli ter ob intenzivnem vključevanju družine vplivamo na interes učencev za poslušanje različnih glasbenih del. Izsledki raziskave so pokazali, da je eksperimentalna skupina po končani raziskavi pokazala višji splošni interes za poslušanje različnih glasbenih zvrsti kot kontrolna skupina. Ob tem smo ugotovili, da med interesi učencev in vključevanjem družinskih članov v poslušanje posameznih glasbenih zvrsti ne obstajajo statistično značilne povezave. Raziskava je pokazala tudi, da interesi družinskih članov za poslušanje različnih glasbenih zvrsti ne vplivajo na interes njihovih otrok za poslušanje različnih glasbenih zvrsti. Prav tako smo ugotovili, da ne obstaja statistično značilne povezave med glasbenim udejstvovanjem staršev in sorojencev (petje v pevskem zboru, igranje glasbil, obiskovanje koncertov) z interesi otrok za poslušanje različnih glasbenih zvrsti. Raziskava tako ni potrdila pomembnega vpliva družine na razvoj interesa otrok za poslušanje različnih glasbenih zvrsti.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-23 02:39:49</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85748</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
