<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85656"><dc:title>Nova arhitektura celovitega sistema za upravljanje z zdravili</dc:title><dc:creator>DEJAK,	VESNA	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Krisper,	Marjan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>sistem za predpisovanje zdravil</dc:subject><dc:subject>neželeni učinek zdravila</dc:subject><dc:subject>terapija</dc:subject><dc:subject>zdravila</dc:subject><dc:subject>informatizacija procesov</dc:subject><dc:subject>klinični informacijski sistem</dc:subject><dc:subject>Archimate</dc:subject><dc:subject>poslovno informacijska arhitektura</dc:subject><dc:subject>napake pri uporabi zdravil</dc:subject><dc:subject>neželeni dogodki pri uporabi zdravil</dc:subject><dc:description>Magistrsko delo obravnava problematiko elektronskega predpisovanja zdravil v bolnišničnem okolju z namenom zmanjšanja neželenih dogodkov pri uporabi zdravil.  
Različne študije so pokazale, da so napake pri uporabi zdravil eden izmed največjih vzrokov, ki poslabšujejo stanje bolnikov, podaljšujejo proces zdravljenja, povzročajo smrt, invalidnost, in predstavljajo precejšnje stroške za zdravstveni sistem.  
Nepravilen odmerek, napačno zdravilo, prepozno aplicirano zdravilo ali pa izbor napačnega pacienta so najpogosteje obravnavane napake pri uporabi zdravil. Povzročajo jih različni vzroki med katerimi se najpogosteje pojavi: neberljiva ali pomanjkljivo napisana navodila; nepopolne informacije o zgodovini zdravljenja z zdravili; neupoštevanje bolnikovih alergij na določena zdravila in neupoštevanje neželenih učinkov zaradi interakcij med zdravili.  
Zdravstveni delavci po vsem svetu poskušajo rešiti izziv izboljšanja varnosti pacientov, zmanjševati napake pri zdravilih, optimizirati delovne procese in se oddaljiti od papirne dokumentacije. Veliko študij dokazuje, da je ključni korak na tej poti dostopnost primernega informacijskega sistema, ki je preprost, zmogljiv ter podpira celotni proces naročanja zdravil ter izboljšuje komunikacijo ter usklajevanje med zdravniki, medicinskimi sestrami in farmacevti. 
Posebna pozornost je namenjena pregledu literature, ki obravnava ključne vidike uspešne vpeljave sistema za elektronsko predpisovanje ter pregled člankov, ki predlagajo smernice za optimizacijo sistema po tem, ko je bil vpeljan in so se pojavile določene nove napake, povezane s samo uporabo informacijskega sistema.  
Prispevek je arhitekturni opis aplikacije za naročanje zdravil, ki pregledno obravnava problem in predlaga procesne in tehnološke pristope k rešitvi. V motivacijskem modelu so sprva navedeni glavni nameni in cilji, ki jih vpeljava sistema rešuje, iz njih pa je izpeljan seznam zahtev, ki jim mora sistem zadostiti. Podrobno so opisani tudi ključni procesi  naročanja zdravil s poudarkom na predstavitvi prednosti, ki jih informatizacija procesov prinaša.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-20 09:40:01</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85656</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
