VPLIV SAMOOSKRBE S SONČNIMI ELEKTRARNAMI IN BATERIJSKIMI SISTEMI NA DELOVANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMREŽJATURNŠEK, BENJAMIN (Avtor) Blažič, Boštjan (Mentor) samooskrbahranilnikisončne elektrarnePV virrazpršeni viribaterijeelektrična vozilanapetostipretoki močiizgubedistribucijsko omrežje.Naloga obravnava vpliv sistemov samooskrbe s sončnimi elektrarnami in baterijskimi sistemi na napetosti, pretoke moči ter izgube v distribucijskem omrežju. Obravnavani model omrežja zajema 110 kV zbiralke v RTP Sežana, energetski transformator 110/20kV, srednjenapetostno omrežje z natančno modeliranim predmetnim srednjenapetostnim izvodom DV Divača , ki napaja 11 transformatorskih postaj. Ena od njih je TP Merče, kjer smo zmodelirali celotno nizkonapetostno omrežje ter ga v delu analizirali. Uporabili smo realne podatke meritev 15-minutnih povprečnih vrednosti obremenilnih diagramov odjemalcev, pridobljene od upravljalca omrežja, proizvodnje v vasi Merče stoječe sončne elektrarne ter moči in napetosti v posameznih točkah omrežja za leto 2015. Ustreznost modela smo potrdili z validacijo preko realnih 15-minutnih povprečnih vrednosti napetosti na sekundarju TR v TP Merče v letu 2015. Na podlagi splošno znanih trendov povečevanja obnovljivih virov smo določili dva scenarija. Prvi predstavlja porast sončnih elektrarn pri odjemalcih v nizkonapetostnem omrežju na 30-odstotni delež odjemalcev, drugi pa porast na 60-odstotni delež. V obeh smo izdelali primerjave med tremi stanji – delovanje obravnavanega distribucijskega omrežja v obstoječem stanju brez virov, z inštaliranimi sončnimi elektrarnami pri izbranih odjemalcih in z dodatno inštaliranimi baterijskimi sistemih pri izbranih odjemalcih s sončnimi elektrarnami. Rezultati prvega scenarija pokažejo znatne dvige napetosti ter pretokov moči zaradi proizvodnje sončnih elektrarn, ki pa ne prekoračijo predpisanih meja. Vidni so pozitivni vplivi baterijskih sistemov nanje, vendar ne odpravijo visokih ekstremnih vrednosti. Na področju izgub ni večjih odstopanj. V drugem scenariju se izgube drastično povečajo, pretoki v smeri srednjenapetostnega omrežja prekoračijo termično mejo transformatorja, napetosti pa dopustne meje. Vpliv baterijskih sistemov je nekoliko izrazitejši kot v scenariju 1, vendar tudi tu ne odpravijo visokih ekstremnih vrednosti. Razlog so baterijski sistemi dimenzionirani za namen samooskrbe ter njen način obratovanja. V kolikor bi bile baterije predvidene za sistemsko storitev, bi jih krmilili tako, da bi prejemale električno energijo iz omrežja ne glede na proizvodnjo pripadajoče jim sončne elektrarne in to le v primeru ekstremnih neželenih vrednosti napetosti in/ali pretoka moči (rezanje konic) ali kakšne vmesne variante. Kot optimalna kombinacija se je izkazalo stanje 3 po scenariju 1.20162016-09-19 08:30:38Magistrsko delo85630sl