POLNILNA INFRASTRUKTURA ZA ELEKTRIČNA VOZILA KOT ELEMENT PAMETNEGA OMREŽJAOBREZA, ROK (Avtor) Bizjak, Grega (Mentor) pametna električna polnilna postajapolnilna infrastrukturaelektrična mobilnostelektrična vozilapametna omrežjaVse hitrejši razvoj električne mobilnosti in električnih vozil prinaša nove izzive tudi na področje načrtovanja in obratovanja razdelilnih omrežij ter pametnih polnilnih postaj za polnjenje električnih naprav in vozil. Električne polnilne postaje za večje število vozil na enem mestu predstavljajo električne porabnike z veliko priključno močjo. To po eni strani pomeni velik strošek za lastnika PP, po drugi strani pa potrebo po novem napajalnem omrežju. Ob upoštevanju podatka, da je veliko število vozil v zasebni lasti, bi bilo z vidika vlaganja v EES najprimerneje, da bi se večina EV polnila v zasebnih PP. To so tiste, ki so priključene na priključek gospodinjskega odjemalca. Domača PP omogoča predvsem poceni električno polnitev, ki traja daljši čas, ko vozilo ne obratuje. Pri polnjenju EV sta za odjem energije sicer pomembna tako hitrost kot kapaciteta polnjenja. Kdor želi vozilo napolniti hitro in z večjo močjo, bo temu primerno plačal višjo ceno, polnitev pa opravil na javni PP. Pametna javna polnilna postaja, ki bi omogočala omejevanje priključne moči pri sočasnem polnjenju več vozil, bi bila koristna za lastnika PP in upravljavca razdelilnega omrežja. Vozila, priključena na pametno PP, bi v povezavi oziroma sodelovanju s pametnim omrežjem lahko pomenila tudi kratkoročen vir električne energije. Operater distribucijskega omrežja ima zaradi racionalnosti poslovanja izrazit interes, da se polnjenje električnih vozil izvaja nadzorovano. To pomeni, da se pri polnjenju omejuje moč polnjenja, da se vozilo ne polni z maksimalno močjo, ki jo zmore PP, vozilo pa jo je sposobno sprejeti. Ta nadzor se s stališča operaterja distribucijskega omrežja nanaša na polnjenje na javni polnilni mreži, pri trgovcih z energijo in tudi pri domačem, gospodinjskem polnjenju – doma. Razmah električne mobilnosti v Sloveniji še ne pomeni, da električna vozila pomenijo posebno tehten dejavnik v slovenski motorizaciji. Potencialni kupci se še vedno v glavnem odločajo za nakup klasičnega motornega vozila, saj so za zdaj električna vozila že v samem startu predraga kljub državnim spodbudam. Za večino morebitnih kupcev pa je pri odločitvi o nakupu cena glavni kriterij.20162016-09-19 08:28:54Magistrsko delo85625sl