<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85618"><dc:title>SISTEM ZA BELEŽENJE DELOVNEGA ČASA IN PRODUKTIVNOSTI</dc:title><dc:creator>KOŠIR,	JANEZ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Žemva,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matična številka</dc:subject><dc:subject>evidenčni list</dc:subject><dc:subject>delovni nalog</dc:subject><dc:subject>operacija</dc:subject><dc:subject>stroj</dc:subject><dc:subject>terminal</dc:subject><dc:subject>čitalnik črtne kode</dc:subject><dc:subject>črtna koda</dc:subject><dc:subject>JobGen Plus</dc:subject><dc:description>Natančni in zanesljivi podatki so danes zelo pomembni, ker lahko z analizami, ki
izvirajo iz zanesljivih podatkov, veliko lažje in zanesljivejše načrtujemo prihodnost.
V proizvodnji so natančni časi priprav in opravljenega dela zelo pomembni za naše
podjetje, zato je treba zbrati čim natančnejše podatke ločeno tako o pripravah kot o
opravljenem delu. Ker je lahko pri vnosu delovnega časa na papir napaka človeškega
faktorja prevelika za natančne analize, je treba čas beležiti bolj natančno. Tako se je
rodila ideja, da bi se podatki beležili s pomočjo terminalov HT630.
HT630 je ročni terminal, ki omogoča branje črtnih kod s pomočjo laserskega čitalnika,
poleg tega pa tudi vnos podatkov preko lastne tipkovnice. Povezljivost z osebnim
računalnikom ali strežnikom je enostavna. Terminal se lahko poveže z osebnim
računalnikom preko RS232-kabla direktno ali pa preko podstavka PT063D-4G, ki
omogoča TCP/IP-povezavo preko RJ45 LAN-priključka.
Za programiranje terminala služi program JobGen Plus. V tem programu s pomočjo
vozlišč in povezav kreiramo opravilo. V aplikaciji sem kreiral več opravil. Glavno
opravilo je EvidList, preko katerega se vnašajo podatki v terminal. Vsaka registracija
ima dva koraka, začetek in konec. Registrira se lahko do 6 matičnih številk na eno
registracijo. Število delovnih nalogov ni omejeno. Za manipulacijo z delovnimi nalogi
služi opravilo VpisiDN.
Zabeleženi podatki se shranjujejo v datotekah, ki jih terminal obravnava kot tabele,
zato je zelo pomembna prava struktura datotek. Pravilno je treba določiti ločilo, ki loči
polja med sabo, in ločilo, ki med sabo loči zapise. Znaka za ločilo se ne smeta
pojavljati v vrednostih polj. Najpomembnejši datoteki sta EL.txt, kjer so zbrani
podatki o registraciji (matične številke, začetek in konec registracije, vrsta registracije
ter količina), in DNDela, kjer so zbrane registracije operacije delovnih nalogov. Za
povezavo med datotekama služi polje DatumCas.
Večina podatkov se vnaša preko črtnih kod. Kode, ki se uporabljajo, so matična
številka delavca, na vsakem delovnem listku je kombinacija delovni nalog-operacija.
Na vsakem delovnem mestu stroja pa sta dve kodi. Prva je za pripravo, druga za delo.
Za potrebe beleženja delovnega časa so terminali razdeljeni v 11 skupin, tako je na
vsakem delovnem mestu poleg črtne kode tudi oznaka terminala. Na delovnem mestu
se delavec lahko registrira samo z ustreznim terminalom.
Za prenos podatkov med terminali in strežnikom služi uporabniški vmesnik, ki sem ga
kreiral sam, kajti noben program proizvajalca, ni ustrezal vsem potrebnim zahtevam.
Za kreiranje uporabniškega vmesnika pa sem uporabil knjižnico (dll datoteka), ki je na
voljo pri programu proizvajalca. Prenos podatkov se izvede samodejno dvakrat na dan.
Prvič se ob drugi uri ponoči izvede kompleten prenos, drugič, ob 9.40, se na terminal
prenese le datoteka delovnih nalogov. Uporabnik pa lahko kadarkoli preko
uporabniškega vmesnika opravi sam celotni prenos, prenos posamezne datoteke ter še
nekatere druge operacije.
Uporabniški vmesnik služi tudi za popravljanje napak, ki nastanejo pri registracijah,
ter za prenos podatkov, zabeleženih s terminali v tabelo EL, ki pozneje služi kot
osnova za analize ter spremljanja produktivnosti. Da se podatki zapišejo v to tabelo
EL, je potrebnih kar nekaj obdelav, ki so napisane kot VBA-procedure. Uporabniški
vmesnik je narejen v Microsoftovem Accessu.
Ko so vsi podatki pravilno zbrani v tabeli EL, se lahko začnejo analize, kar je bil tudi
cilj naloge. V uporabniškem vmesniku je mogoče kreirati kakršno koli analizo glede
na želje in potrebe podjetja.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-19 08:26:20</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85618</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
