<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85527"><dc:title>Komunikacija matere s slepim ali slabovidnim otrokom</dc:title><dc:creator>Kolarič,	Mojca	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ozbič,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Žolgar Jerković,	Ingrid	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>otroci z motnjami vida</dc:subject><dc:description>Komunikacija med materjo in otrokom pomembno vpliva na razvoj otrokovih govornih spretnosti. Slepota ali slabovidnost omejuje dostop do podatkov iz okolice, kar lahko negativno vpliva tudi na razvoj komunikacije med materjo in otrokom. V svojem magistrskem delu se osredotočam prav na to, kako se spremeni komunikacija med materjo in otrokom zaradi otrokove motnje vida. 
V teoretičnem delu najprej predstavim pomen vida v komunikaciji, nadaljujem pa z predstavitvijo predjezikovne in jezikovne komunikacije. Posebno poglavje posvetim lastnostim govora matere otrok z motnjami vida ter razlikam v komunikaciji glede na stopnjo izgube vida, temama, katerima se posvetim tudi v empiričnem delu. Za namene raziskave sem intervjuvala štiri matere otrok z motnjo vida s pridruženimi motnjami in brez njih. V raziskavi sem skušala preučiti komunikacijo mater z otroki z motnjami vida nasploh (geste, asertivnost, responzivnost, sporazumevalne spretnosti …). Zanimalo me je tudi, kaj matere smatrajo kot učinkovite strategije in načine vzpostavljanja uspešne interakcije ter ali so bile deležne svetovanja s tega področja. Skušala sem izpostaviti razlike v komunikacije glede na otrokovo stopnjo izgube vida. Rezultati raziskave so pokazali, da so matere generalno odzivne na otrokove komunikacijske znake, bodisi nejezikovne, bodisi jezikovne, ter da pri vzpostavljanju interakcije izhajajo iz interesa otrok. Menijo, da svojega lastnega stila interakcije niso drastično spreminjale zaradi motnje vida, prav tako pa niso bile deležne svetovanja s tega področja v okviru zgodnje obravnave. Kot najpomembnejšo strategijo vzpostavljanja uspešne komunikacije navajajo prilagajanje interesu in razpoloženju otroka, preostale strategije pa se razlikujejo in so odvisne od materinih izkušenj z interakcijo mati-otrok. Z zloženko, oblikovano na podlagi preučene literature in rezultatov raziskave, bom materam ponudila nasvete za vzpostavljanje uspešne komunikacije z otrokom z motnjo vida.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-16 02:17:47</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85527</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
