<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85523"><dc:title>Preverjanje znanja kot usmerjevalec učnega procesa pri družbi v petem razredu</dc:title><dc:creator>Vrtačnik,	Danica	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Valenčič Zuljan,	Milena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Hergan,	Irena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>preverjanje znanja</dc:subject><dc:description>Cilj šolanja je pridobivanje kakovostnega znanja učencev. Za doseganje tega cilja sta med drugim pomembna skrbno učiteljevo strokovno načrtovanje in premišljeno izpeljevanje vseh etap učnega procesa: od uvajanja do preverjanja in ocenjevanja znanja. Preverjanje znanja vstopa v vse etape učnega procesa. Zavedajoč se dejstva, da je preverjanje ključen povezujoč proces, hkrati pa tudi usmerjevalec učnega procesa, je temeljni predmet magistrskega dela preverjanje znanja kot usmerjevalec učnega procesa. Magistrsko delo je sestavljeno iz teoretičnega in empiričnega dela. Teoretični del je razdeljen na dva vsebinska sklopa: v prvem smo obdelali preverjanje znanja, njegove funkcije, vrste, načine in oblike ter procesne dejavnike s poudarkom na pomenu povratne informacije, v drugem pa smo se poglobili v vsebine, cilje in samo načrtovanje pouka prostorske orientacije in kartografije v petem razredu. Izpostavili smo tudi pomen ciljne naravnanosti poučevanja in vlogo novih paradigem poučevanja. Empirični del temelji na raziskavi, ki je potekala na vzorcu učiteljev razrednega pouka, ki poučujejo družbo v petem razredu osnovne šole. Zanimale so nas njihove izkušnje s preverjanjem znanja pri obravnavi prostorske orientacije in kartografije. Z rezultati, ki smo jih pridobili s kvantitativnim in kvalitativnim pristopom raziskovanja,  smo dobili vpogled v načine preverjanja, ki potekajo v etapi obravnave prostorske orientacije in kartografije pri družbi v petem razredu. Preverjanje znanja je proces, ki poteka v vseh učnih dejavnostih, tako načrtovano kot nenačrtovano– neformalno. Gre za ustvarjanje in izkoriščanje »nepredvidenih trenutkov«, ki se zgodijo pri pouku. Z opazovanjem pouka in intervjuvanjem učiteljice smo analizirali proces preverjanja in izpostavili preverjanje kot proces, s katerim učitelj pridobiva pomembne informacije, ki med drugim predstavljajo osnovo za kakovostno posredovanje povratne informacije učencem in morebitno modifikacijo poučevanja v nadaljevanju učnega procesa. Posredovanje povratne informacije učencem po izsledkih raziskav učinkovitega pouka predstavlja pomemben dejavnik kakovostnega znanja učencev.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-16 02:17:29</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85523</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
