<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85459"><dc:title>Opolnomočenje civilnodružbenih organizacij v Sloveniji</dc:title><dc:creator>Rakar,	Tatjana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Deželan,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:description>V članku na podlagi podatkov raziskav civilne družbe v Sloveniji analiziramo stanje opolnomočenosti civilnodružbenih organizacij kot nosilk civilnega dialoga. Izsledki za Slovenijo kažejo, da imajo civilnodružbene organizacije sicer načelno podporo vlade, so tudi povabljene k pripravi politik, kljub temu pa sta njihova dejanska vloga in njihov prispevek k družbeni blaginji in koheziji spregledana. Slovenija je še vedno v fazi oblikovanja zametka strukture za dejansko izvajanje civilnega dialoga ter kaže jasno razhajanje med aktivnostjo (in obsegom) civilne družbe in njenim vplivom v družbi in državi. Na podlagi izvedene analize odnos med državo in civilno družbo v Sloveniji umeščamo v model "ločene avtonomnosti", za katerega so značilne nizka stopnja državnega financiranja, srednja stopnja avtonomije organizacij civilne družbe ter nizka stopnja komunikacije in stikov med organizacijami civilne družbe in državo. Na podlagi tega zaključujemo, da je stopnja opolnomočenosti sektorja civilne družbe v Sloveniji nizka.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-15 03:38:37</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>85459</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
