<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85433"><dc:title>Ahistorizem historične sociologije</dc:title><dc:creator>Rutar,	Tibor	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>ahistorizem</dc:subject><dc:subject>historična sociologija</dc:subject><dc:subject/><dc:description>Historična sociologija webrovskega, marksističnega in še kakšnega drugega porekla je od nekdaj vsaj implicitno sledila nazoru Adama Smitha, po katerem so širitev tržnih priložnosti, utrjevanje urbanih središč in nastop meščanskega razreda, poglabljajoča delitev dela, tehnološki razvoj ali kopičenje velikih zalog bogastva v nekem temeljnem, kvaziavtomatičnem smislu povezani z razvojem človeške zgodovine nasploh in zgodovinskim prehodom iz predmodernega, predkapitalističnega obdobja v moderno, kapitalistično obdobje. V članku pokažemo, da je v luči nekaterih nedavnih dognanj v sodobnem zgodovinopisju ta nazor tako teoretsko kot empirično zelo problematičen. Še več, raziščemo, kako omenjene smithovske predpostavke vodijo k tržnemu ali tehnološkemu determinizmu, teleologiji in nadzgodovinskosti.</dc:description><dc:date>2015</dc:date><dc:date>2016-09-15 03:38:04</dc:date><dc:type>Delo ni kategorizirano</dc:type><dc:identifier>85433</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
