Globalizacija kot podružbljanje in osamosvajanjeHočevar, Marjan (Avtor) V prispevku se lotevamo pojasnjevalne logike družbeno-prostorskih sprememb sociologa Zdravka Mlinarja. Konsistentnost dialektičnega pristopa od začetka njegovega znanstvenega delovanja do danes je razvidna v spoznanjih o mehanizmih in zakonitostih dolgoročnih razvojnih procesov globalizacije. Uvrščamo ga med začetnike kompleksnejše obravnave družbeno-prostorske globalizacije v svetovnem merilu. Mlinarjeva izkustvena in obenem abstraktna dialektika presega pojasnjevalni horizont marksistične dialektike, čeprav iz nje izhaja. Ugotavljamo, da njegovo kombinirano dialektiko izključevanja/prežemanja in konvergence/polarizacije lahko pojasnimo kot fuzijsko obravnavo dveh socioloških analitičnih osi oz. relacij: struktura/delovanje in integracija/diferenciacija. Organizacijske (relacijske) lastnosti globalizirajočih družb se v času in prostoru prežemajo s strukturnimi lastnostmi, jih relativizirajo ali jih celo prevzemajo. Funkcionalne dinamike integracije in diferenciacije Mlinar ne razume primarno kot mehanizem pri vzpostavljanju ravnotežja družbenega reda, temveč kot razvojni, emancipacijski in selektivni potencial pri delovanju akterjev. Globalizacija kot najvišja stopnja podružbljanja (societalizacije) individualnih, kolektivnih in teritorialnih akterjev ob hkratni visoki stopnji njihovega osamosvajanja bi bila idealnotipski "izid" dolgoročnih razvojnih družbenih sprememb. Razvojno paradigmo, ki jo zastopa Mlinar, opredeljujemo kot sintetični "most" med različnimi paradigmatskimi usmeritvami v sociologiji.20142016-09-15 03:36:40Delo ni kategorizirano85371sl