Razpad vlad in oblikovanje novih koalicij v Sloveniji v obdobju 2008-2013Zajc, Drago (Avtor) vladakoalicijakonsolidiranost strankpredčasne volitvekonstruktivna nezaupnicavolilni pragRaziskovanje koalicijskega obnašanja strank se je v zadnjem času usmerilo k proučevanju povezanosti več koalicijskih procesov, ki so med seboj povezani, bodisi da gre za posamezne procese oblikovanja in delovanja iste koalicije bodisi da gre za več zaporednih koalicij oz. koalicijskih vlad. Pri tem upošteva vrsto notranjih in zunanjih dejavnikov, med katerimi so nekatere sistemske značilnosti, koalicijski potencial strank in gospodarske razmere ter kritični dogodki. V Sloveniji kot novi demokratični državi ugotavljamo v zadnjem času vrsto dejavnikov, ki pomembno vplivajo na oblikovanje, način delovanja in trajanje koalicijskih vlad oz. njihov razpad. Med temi je poleg relativno nižjega volilnega praga, ki omogoča vstop v Državni zbor več strankam, nezadostne konsolidiranosti strank, težav koalicijskega sodelovanja ter nekonsistentnega vodenja vlad vedno bolj pomemben vpliv zunanjih dejavnikov, vključno z nadnacionalnimi institucijami. Gospodarska kriza zmanjšuje zaupanje v stranke in povečuje nestabilnost političnih podpor (volatility). Zaostrovanje krize in nesposobnost iskanja sredstev za odpravljanje njenih posledic bi lahko vplivala na kritično zmanjšanje podpore sedanji tretji koalicijski vladi od. leta 2008 in odprlo vprašanje oblikovanja nove koalicijske ali drugačne vlade. Avtor v članku potrjuje izhodiščne hipoteze, da izkušnje prejšnjih relativno stabilnih vlad in rednih volitev niso zagotovile stabilnost vlad po letu 2008. Izkušnje prejšnjih izstopov v sedanjih razmerah ne zmanjšujejo možnosti novih izstopov in razpadov koalicijskih vlad.20132016-09-15 03:33:50Delo ni kategorizirano85263sl