<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85220"><dc:title>Izkoriščanje energetskega potenciala vodotokov s poudarkom na ohranjanju narave</dc:title><dc:creator>Zakrajšek,	Janez	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kryžanowski,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Brilly,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>porečje Tržiške Bistrice</dc:subject><dc:subject>hidroenergetska raba</dc:subject><dc:subject>vrednotenje vodotokov</dc:subject><dc:subject>večkriterijska analiza</dc:subject><dc:subject>vidik privlačnosti</dc:subject><dc:subject>vidik okoljske ranljivosti</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi je bila izvedena analiza vrednotenja vodotokov na porečju Tržiške Bistrice glede primernosti rabe vode za hidroenergetsko rabe z upoštevanjem ciljev doseganja dobrega stanja in ohranjanja narave. Vrednotenje odsekov je zasnovano na način, da zagotovimo usklajevanje nacionalnih in evropskih ciljev, na primer s cilji doseganja dobrega stanja voda in ohranjanja narave (Evropska komisija, 2003). Glavna vidika pri analizi primernosti hidroenergetske rabe vode sta vidik privlačnosti in vidik okoljske ranljivosti. Medtem, ko so na eni strani prisotni kriteriji, ki določajo visoko primernosti umestitve rabe, pa je treba na drugi strani upoštevati tudi vidik ohranjanja narave. Rezultati naloge lahko lokalnim skupnostim in tudi nacionalnemu nivoju nudijo ustrezno podlago za usklajeno strateško odločanje. Območje analize primernosti hidroenergetske rabe obsega povodje Tržiške Bistrice, na katerem so bili izbrani vodotoki s prispevno površino večjo od 10 km2. Cilj je torej poiskati najustreznejše lokacije umeščanja hidroenergetske rabe na treh glavnih vodotokih na porečju Tržiške Bistrice. Ustrezne lokacije so tiste, ki imajo visok hidroelektrični potencial in hkrati relativno nizko ekološko in pokrajinsko vrednost ali pa se pri njih ekološko stanje ne bi znatno poslabšalo z ustrezno uporabo hidroenergije.</dc:description><dc:publisher>[J. Zakrajšek]</dc:publisher><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-15 03:32:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85220</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
