<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85167"><dc:title>INDUSTRIJSKA ETHERNET OMREŽJA ZA AVTOMATIZACIJO PROIZVODNJE</dc:title><dc:creator>KOLMANIČ,	ANDREJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Humar,	Iztok	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>industrijski ethernet protokol</dc:subject><dc:subject>EtherNet/IP</dc:subject><dc:subject>upravljano omrežno stikalo</dc:subject><dc:subject>Quality of Service</dc:subject><dc:subject>združevanje ethernet omrežij</dc:subject><dc:description>Glavno področje magistrske naloge in njenega aplikativnega dela predstavlja preučevanje realnih situacij, ki se dogajajo dandanes pri avtomatizaciji industrije. Priča smo četrti industrijski revoluciji (Industry 4.0), ki se dogaja ravno na tem področju. V uvodnem delu, pojasnim da je revolucija posledica bliskovitega razvoja raznoraznih elektronskih pametnih naprav, ki zaradi povezljivosti v Internet tvorijo pojem Internet stvari. Ena od glavnih značilnosti je združevanje (angl. converging) komunikacijskih omrežij, kot je na primer industrijsko ethernet omrežje in poslovno omrežje v eno celoto, kar prinaša mnogo prednosti in seveda tudi slabosti, ki pa jih lahko s premišljenim načrtovanjem lahko zelo omejimo. Osrednja tema naloge predstavljajo industrijska ethernet omrežja, s pregledom njihovih glavnih značilnosti. Nadgradnja industrijskih ethernet omrežij gre v smeri same arhitekture, gradnikov in načrtovanja. To v nadaljevanju pripelje do opisa in primerjave 5 osrednjih industrijskih ethernet protokolov z vidika primernosti za aplikacije, podpore standardom in pripravljenosti za nadaljnji razvoj.
Drugi del naloge je posvečen praktičnim eksperimentom, ki temeljijo na realni opremi Rockwell Automation, ki za industrijsko ethernet komunikacijo uporablja EtherNet/IP protokol. V ta namen sta bili sestavljeni dve konfiguraciji (enostavnejša in zahtevnejša), katerih namen je bil analizirati promet v takšnih omrežjih, koliko je tega prometa, kateri protokoli so v uporabi in kako analizirane pakete v primeru poplave nedeterminističnih podatkov ponovno vzpostavimo determinizem, kar je prikazano v prvem, enostavnejšem delu. V drugem, po konfiguraciji zahtevnejšem delu, pa je bil namen ugotoviti vpliv na delovanje  v omrežju s pomočjo prioretizacije, kar je bilo na praktičnem primeru tudi demonstrirano.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-14 09:16:14</dc:date><dc:type>Magistrsko delo</dc:type><dc:identifier>85167</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>