<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=85131"><dc:title>Vpeljava mikrostoritev v Java EE aplikacije</dc:title><dc:creator>ARTAČ,	BLAŽ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mahnič,	Viljan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrostoritve</dc:subject><dc:subject>java</dc:subject><dc:subject>mikrostoritvene šasije</dc:subject><dc:subject>skalabilnost</dc:subject><dc:subject>odkrivanje storitev</dc:subject><dc:subject>monolitne aplikacije</dc:subject><dc:subject>asinhrona in sinhrona komunikacija</dc:subject><dc:subject>samozadostni izvršljivi JAR</dc:subject><dc:description>Zahtevnost (poslovnih) aplikacij se povečuje dnevno. Aplikacije morajo biti skalabilne, delovati na več platformah hkrati (splet, pametni telefoni …), se povezovati in integrirati z zunanjimi storitvami, obdelovati velike količine podatkov v kratkem času, biti prilagojene za delovanje v oblaku … Kljub novim izzivom pa se razvoja takih aplikacij še vedno lotevamo na monoliten način, ki postaja čedalje manj primeren za sodobno, hitro rastoče (oblačno) okolje. Kot odgovor na to so se pojavile mikrostoritve, ki obljubljajo rešitev, vendar hkrati skrivajo veliko pasti. V diplomski nalogi primerjamo oba načina razvoja aplikacij in pokažemo, kdaj je primerneje uporabiti enega in drugega. Podrobneje se usmerimo v razvoj mikrostoritev ter predstavimo koncepte in orodja, ki nam lahko pri tem pomagajo. Prikažemo različne načine za vpeljavo mikrostoritev v javanske aplikacije in na koncu enega izmed njih uporabimo za preoblikovanje obstoječe monolitne aplikacije v ekvivalentno rešitev z mikrostoritvami.</dc:description><dc:date>2016</dc:date><dc:date>2016-09-13 18:05:04</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>85131</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
