Primerjava podatkov o skupnem vzponu vzdolž posnetih GPS-sledi glede na metodo določitveModerc, Jernej (Avtor) Petrovič, Dušan (Mentor) Pavlovčič Prešeren, Polona (Komentor) geodezijadiplomska nalogaGPS-sledskupni vzponGoogle Zemljavišinski profilV diplomski nalogi smo obravnavali podatke o skupnem vzponu vzdolž 250 posnetih GPSsledi, zajetih na območju zahodne Slovenije. GPS-sledi so bile posnete z enostavnim enofrekvenčnim kodnim GPS-snemalnikom Qstarz BT-Q1000P, s kriterijem zajema 10 m oddaljenosti od predhodno posnete točke. Iz tako posnetih GPS-sledi smo izračunali skupni vzpon na različne načine, in sicer: direktno iz posnetih elipsoidnih višin, z uporabo različnih pragov poenostavitve višinskega profila, s pomočjo programa Google Zemlja v načinu prikaza posnete GPS-sledi “Absolutno” oz. “Pritrjeno na tla”, torej na SRTM 90 m, ter s polaganjem na podatke DMV 1 m iz nedavnega ALS snemanja Slovenije, ki smo jih uporabili kot referenčne. Ovrednotili smo ustreznost posamezne metode določitve skupnega vzpona ter empirično določili korekcijske faktorje za zagotovitev skladnosti podatkov o skupnem vzponu z referenčnimi vrednostmi ter njihove medsebojne primerljivosti. Na osnovi agregatne obdelave 250 posnetih GPS-sledi smo ugotovili, da je potrebno podatek o skupnem vzponu, izračunan iz izvorno posnete, nepopravljene GPS-sledi, v povprečju zmanjšati za 20 %, da pridobimo vrednost, primerljivo z referenčno. Podatki o skupnem vzponu, dobljeni s programom Google Zemlja v načinu “Pritrjeno na tla” oz. izračunani s pragom poenostavitve 15 m, pa so zaradi bolj generaliziranega modela reliefa oz. višinskega profila v povprečju premajhni in jih je zato potrebno za primerljivost z referenčnimi vrednostmi v povprečju povečati za 20 %. Vsota odstopanj od izračunanih referenčnih vrednosti skupnih vzponov pa je v povprečju najmanjša pri metodi določitve s 5-metrskim pragom poenostavitve višinskega profila.[J. Moderc]20162016-09-10 02:32:05Diplomsko delo85073sl