Analiza stabilnosti elektroenergetskega sistema za majhne motnje s pomočjo Pronyjevega algoritmaHodnik, Gašper (Avtor) Bizjak, Grega (Mentor) Pronyjev algoritemstabilnost za majhne motnjeelektroenergetski sistemMatlabSodobni elektroenergetski sistemi (EES) delujejo v dereguliranih razmerah. Nepredvidljivo obnašanje uporabnikov, povečana poraba in zniževanje investicij v opremo silijo elektroenergetske sisteme v obratovanje v razmerah za katere niso bili načrtovani. Za zagotavljanje varnega in zanesljivega obratovanja EES se namenja veliko sredstev za izboljšanje nadzora in krmiljenja. Dejstvo, da sistemi obratujejo na robu meja stabilnosti, pomeni, da je stabilnost EES eno od ključnih področij preučevanja. Magistrsko delo se ukvarja s preučevanjem t. i. majhnih motenj v sistemih oz. s t. i. stabilnostjo za majhne motnje. Stabilnost za majhne motnje lahko preučujemo na dva načina, in sicer z analizo lastnih vrednosti, ki temelji na linearizaciji sicer nelinearnih enačb, ki opisujejo elektroenergetski sistem. Alternativa temu pristopu je analiza signalov veličin, ki jih zajamemo neposredno iz sistema. Za analizo lastnih vrednosti potrebujemo poleg enačb tudi podrobne podatke elementov sistema, tj. njihove impedance ter parametre raznih regulatorjev. Ker so izračuni, sploh za večje sisteme, dokaj kompleksni in obsežni, si navadno pomagamo s programskim paketom, ki omogoča tovrstne izračune. Za potrebe magistrske naloge je bil uporabljen program PSS® NEVA (v nadaljevanju »Neva«), ki je sestavni del programa PSS® NETOMAC (v nadaljevanju »Netomac«) proizvajalca Siemens AG. Analizo različnih signalov, ki se pojavljajo v elektroenergetskem sistemu, pa smo izvedli s Pronyjevim algoritmom, ki je bil napisan v obliki Matlabove funkcije. Ta funkcija je ključni del razvitega programa v Matlabu, ki sicer omogoča avtomatsko analizo signala v časovnem prostoru, ter prikaz frekvenčnega spektra z grafi in tabelami. Naloga je razdeljena na več poglavij. V uvodu je na kratko opisana problematika elektromehanskih nihanj. Sledi poglavje s podrobnejšim opisom Pronyjevega algoritma ter prikaz preprostega izračuna z nakazanimi potencialnimi težavami. V tretjem poglavju je opisan potek dela v posameznih programskih okoljih s poudarkom na razviti programski kodi v Matlabu. V četrtem poglavju so predstavljeni štirje primeri frekvenčne analize signalov s pomočjo več razvitih programskih kod v Matlabu, ki služijo različnim potrebam. Zadnje poglavje naloge je sklep.20162016-09-08 14:15:05Magistrsko delo/naloga84922sl