Spoznanja o delovanju možganov in nevromiti pri bodočih učiteljih razrednega poukaRems, Polona (Avtor) Smrtnik Vitulić, Helena (Mentor) možganiS porastom novih spoznanj o delovanju možganov, ki jih v zadnjih dveh desetletjih omogoča napredek tehnologije, nastajajo neosnovane, neresnične trditve, t. i. nevromiti, na katere naletimo pri prebiranju poljudne literature in v popularnih tiskanih medijih s področja nevroznanosti. Nevromiti ne dosegajo kriterijev znanstvene preverljivosti, med njimi pa je nekaj takšnih, ki lahko pomembno vplivajo na učiteljevo delo v šoli, saj so povezani s področjem vzgoje in izobraževanja. Med pogostejšimi nevromiti, ki se pogosteje pojavljajo pri učiteljih, so npr.: z razlikami v dominantnosti možganskih hemisfer (levi možgani, desni možgani) lahko razložimo individualne razlike med učenci pri učenju; obstajajo kritična obdobja v otroštvu, po katerih se določenih stvari ni več mogoče naučiti; posamezniki se bolje učijo, kadar sprejemajo informacije v svojem prevladujočem učnem stilu (npr. slušnem, vidnem, kinestetičnem) idr. Za učitelje je pomembno poznavanje osnovne zgradbe in delovanje možganov, da so do nepreverjenih znanstvenih informacij o možganih ustrezno kritični in tudi pri svojem delu izhajajo iz znanstveno preverjenih spoznanj o delovanju možganov, saj s tem lahko izboljšajo svojo poučevalno prakso. V empiričnem delu magistrskega dela so prikazani rezultati raziskave med študenti 1. letnika razrednega pouka (n = 79) in podiplomskimi študenti smeri Poučevanje na razredni stopnji (n = 52). V raziskavi smo želeli ugotoviti, v kolikšni meri se bodoči učitelji razrednega pouka zanimajo za znanstvena spoznanja o možganih, za kako pomembna ocenjujejo le-ta spoznanja za učenje in poučevanje ter v kolikšni meri opisujejo delovanje možganov z nevromiti. Zanimalo nas je tudi, ali študenti, ki se bolj zanimajo za znanstvena spoznanja o možganih, prepoznajo več nevromitov kot drugi študenti ter ali študenti, ki prebirajo poljudno literaturo o delovanju možganov, tudi pogosteje odgovarjajo z nevromiti kot tisti, ki se ne seznanjajo s to vrsto literature. V raziskavi smo uporabili del vprašalnika o poznavanju delovanja možganov in njihovem pomenu za vzgojno-izobraževalno delo, oblikovanega za namen širše raziskave o nevromitih v edukaciji (Tancig, Smrtnik Vitulić, Prosen in Poljšak, 2014/15). Rezultati so pokazali, da se večina vključenih študentov zanima za spoznanja o možganih in jih ocenjujejo kot pomembna za učenje in poučevanje. Pri študentih je bilo prepoznanih pet od možnih devetih nevromitov o delovanju možganov. Podiplomski študenti so pogosteje izrazili svoje strinjanje z nevromiti kot študenti 1. letnika razrednega pouka. Med študenti, ki prebirajo poljudno literaturo o možganih in tistimi, ki jo ne, se niso pokazale pomembne razlike v pogostosti strinjanja z nevromiti. Študentje, ki jih znanstvena spoznanja o možganih manj oz. ne zanimajo, so se pogosteje strinjali z enim nevromitom kot študentje, ki se zanimajo za omenjena spoznanja. Ugotovitve raziskave so lahko podlaga za učinkovitejše načrtovanje študijskih vsebin ter morebitno pripravo dodatnih izobraževanj na področju nevroznanosti in njene povezanosti s področjem vzgoje ter izobraževanja, kar bo posledično omogočilo kakovostnejše delo z učenci.20162016-09-07 02:23:28Magistrsko delo/naloga84890sl